Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘sladki krompir’


Sladki krompir  (Ipomoea batatas) bomo v literaturi zaman iskali v družini razhudnikovk, kamor spada krompir, ki ga gojimo pri nas. Sladki krompir je namreč rastlina iz družine slakovk (Convolvulaceae) v katero spada tudi njivski slak (Convolvulus arvensis), ki ima sicer lepe cvetove vendar je tudi pogost in nadležen plevel.

Sladki krompir

Sladki krompir je trajnica, njegova domovina so tropski predeli Amerike. V nasprotju s slakom, v tleh ne bomo našli dolge korenine temveč zadebeljenje, s škrobom bogate gomolje, ki so na obeh koncih zašiljeni. Lupina je rumene ali rdeče barve, meso pa je belo, rumeno ali oranžno. Če ga prerežemo, se pocedi bel mleček.

Lahko ga uživamo surovega ali ga pripravljamo kot krompir. Iz njega izdelujejo tudi moko, alkohol in sirup. Zaradi sladkega okusa je odličen za pripravo sladic, pogosto pa se znajde tudi na jedilniku strun, voluharjev in miši.

V Evropo so sladki krompir prinesli v 16. stoletju. Iz njegovega latinskega imena “batatas” izvira angleško ime za krompir “potato” oziroma italijansko “patata”. Danes največ sladkega krompirja pridelajo v Srednji in Južni Ameriki, Tajski, Japonski in Indoneziji. Ponekod je to glavni prehranski proizvod.

Kupimo ga lahko v bolje založenih živilskih trgovinah in čeprav je tropska rastlina, ga lahko pri nas tudi gojimo. Gomolje nakalimo tako, da jih do polovice potopimo v vodo. Poganjke s koreninami čez čas ločimo od gomolja in jih na prosto posadimo maja. Pri zrelih rastlinah se iz poškodovanega stebla cedi bel mleček. Gomolje pobiramo od avgusta do oktobra.

Obstaja več sort sladkega krompirja in nekatere izmed njih krasijo tudi cvetlične lonce. Zaradi čudovitih oblik in barv listov je sladki krompir dobrodošla popestritev gredic in balkonskih zasaditev. Ob tem velja opozoriti, da gomolji zavzamejo v posodah veliko prostora. Če jim ga namenimo premalo, bodo plastična korita hitro počila. Tudi okrasne sorte imajo užitne gomolje ampak le, če smo bili previdni z uporabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin.

Sladki krompir

Sladki krompir v balkonski zasaditvi

Viri:

Martinčič A., Wraber T., Jogan N., Podobnik A., Turk B., Vreš B., Ravnik V., Frajman B., Strgulc Krajšek S., Trčak B., Bačič T., Fischer M. A., Eler K., Surina B. 2007. Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 967 str.

Miš Strgar M. 2012. Sladki krompir – na krožniku ali v koritu. Arboretum Volčji Potok.
https://arboretumvolcjipotok.wordpress.com/2012/04/10/sladki-krompir-na-krozniku-ali-v-koritu/ (3. jul. 2015)

Ogorelec A. 2010. Sladki krompir ali batata. Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana.
http://lj.kgzs.si/Portals/1/2013%20-%20novice/sladki%20krompir.pdf (3. jul. 2015)

Petauer T. 1993. Leksikon rastlinskih bogastev. 1. izdaja. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 684 str.

 

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
Fotografiji: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Advertisements

Read Full Post »


V Arboretumu Volčji Potok smo v letu 2011 že šesto poletje obiskovalcem predstavili različne balkonske zasaditve, ki so bile na ogled na razstavnem prostoru za staro upravo. Že tradicionalno pa smo povabili k njihovemu ocenjevanju vse, ki v poletnih mesecih obiščejo arboretum ali našo spletno stran.

Najlepše tri zasaditve po izboru glasovalcev v letu 2011 so bile:

1. mesto: Sacher torta

1. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Scarlet

2. ŠČETINASTA PERJANKA – Pennisetum setaceum ‘Pegasus®’

3. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Sunrise

4. SLADKI KROMPIR – Ipomoea batatas ‘Black Tone’

5. PISANOLISTNA KOPRIVA – Coleus × blumei Purple Oak

6. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Orange

7. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Gold

8. BODALICA – Stipa tenuissima ‘Ponytails’

9. DIASCIJA – Diascia elegans Divara Scarlet

10. PISANOLISTNA KOPRIVA – Coleus × blumei Saturan

11. BEGONIJA – Begonia × tuberhybrida Rosana® Champagner

12. RDEČELISTNA ŠČETINASTA PERJANKA – Pennisetum setaceum ‘Rubrum’

13. DIASCIJA – Diascia elegans Divara Deep Red

14. LANTANA – Lantana camara Esperanta Rose

15. OKROGLOLISTNA PIJAVČNICA – Lysimachia nummularia ‘Goldilocks’

16. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Deep Red

17. DIASCIJA – Diascia elegans Divara Apricot

18. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Deep Yellow

19. SUHA ROŽA – Helichrysum bracteatum Nevada Red

20. BIDENS – Bidens ferulifolia ‘Yellow Pearl’

21. AFRIŠKI SMILJ – Helichrysum petiolare ‘Gold’

22. PISANOLISTNA BRŠLJANASTA GRENKULJICA – Glechoma hederacea ‘Variegata’

2. mesto: Kavna torta

1. ZAJČKI – Antirrhinum majus Antirinca™ Yellow

2. GAZANIJA – Gazania × rigens Sun Bathers® Red

3. SLADKI KROMPIR – Ipomoea batatas ‘Marguerite’

4. BEGONIJA – Begonia × tuberhybrida Beluga® Orange

5. FUKSIJA – Fuchsia × hybrida Koralle

6. SLADKI KROMPIR – Ipomoea batatas ‘Black Tone’

7. PURPURNO BISERNO PROSO – Pennisetum glaucum ‘Purple Majesty’

8. SANVITALIJA – Sanvitalia procumbens ‘Solaris’

9. SURFINIJA – Petunia × atkinsiana Surfinia® Table Dark Red

10. PISANOLISTNA KOPRIVA – Coleus × blumei Alabama

11. DIHONDRA – Dichondra argentea ‘Silver Falls’

12. PETUNIJA – Petunia × atkinsiana Tumbelina Cherry Ripple

13. SUHA ROŽA – Helichrysum bracteatum Nevada Lemon

14. DLAKAVA PERJANKA – Pennisetum villosum ‘Nemira’

15. MILENBEKIJA – Muehlenbeckia complexa ‘Minero’

16. SUHA ROŽA – Helichrysum bracteatum Nevada Gold

17. SURFINIJA – Petunia × atkinsiana Pegasus® Table Scarlet

14. DLAKAVA PERJANKA – Pennisetum villosum ‘Nemira’

18. SPORIŠ – Verbena × peruviana Samira Peach

19. DŽEJMSBRITANIJA – Jamesbrittania × hybrida Britney™ Grand Red 

20. BEGONIJA – Begonia × tuberhybrida Beluga® Yellow

21. PETUNIJA – Petunia × atkinsiana Pegasus® Deep Red

22. ZAJČKI – Antirrhinum majus Animo® Yellow

3. mesto: Malinova torta

1. SURFINIJA – Petunia × atkinsiana Surfinia® Sweet Pink

2. GAVRA – Gaura lindheimeri Gambit White

3. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Magenta

4. RDEČELISTNA ŠČETINASTA PERJANKA – Pennisetum setaceum ‘Fire’

5. DIHONDRA – Dichondra argentea ‘Silver Falls’

6. GAVRA – Gaura lindheimeri Gambit Rose

7. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Pink Morn

8. PISANOLISTNA KOPRIVA – Coleus × blumei ‘Peter’s Wonder’

9. BAKOPA – Sutera difusus Baristo Midi White

Naj vam bodo najlepše zasaditve v pomoč pri sajenju vaših balkonskih korit.

Pripravila: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Fotografije: Tatjana Zvržina, univ. dipl. inž. zoot.
Skice: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

 

Preberite še:

Nasveti za sajenje balkonskega cvetja

Sladki krompir

Salvije

Žlahtne begonije

Read Full Post »


V cvetličnih zasaditvah že nekaj let ni samo cvetje tisto, ki je deležno naše pozornosti. Tudi na balkonih in v okrasnih posodah najde svoje mesto čedalje več rastlin, katerih glavna okrasna vrednost so listi. Ti so lahko različnih oblik, velikosti in barv.

Ena izmed najopaznejših strukturnih rastlin v enoletnih zasaditvah je sladki krompir (Ipomoea batatas). Poleg bujnega zelenja so zanimivi tudi veliki gomolji, ki pa jih vidimo šele jeseni, ko praznimo cvetlična korita. Sladki krompir uvrščamo v družino slakovk (Convolvulaceae), kar potrdi tudi oblika cveta.

V javnih nasadih je sladki krompir zelo dobrodošla popestritev gredic, tako zaradi izrazitih barv kot tudi bujne rasti. Če zasaditev dopolnimo še z barvitim cvetjem in katero izmed trav, bo greda zanimiva vse do jeseni.

Rastlina je doma v toplejših predelih Amerike, od koder so jo v 16. stoletju prinesli v Evropo. Gomolj vsebuje 70 % vode, 1,5 % beljakovin, 0,5 % maščob, 2,5 % škroba, 8 % sladkorja (za primerjavo: navadni krompir vsebuje manj kot 1 % sladkorja), bogat je tudi z vitamini in rudninskimi snovmi. Zaradi vsega navedenega je povsem razumljivo, zakaj je v nekaterih državah postal pomembna kulturna rastlina. V Evropi ga največ pridelajo v Franciji, sledi Velika Britanija, razširjen pa je tudi v njunih bivših kolonijah, zato ni čudno, da ima tudi na Novi Zelandiji sladki krompir v prehrani pomembno vlogo.

Pri nas je sladki krompir v nekaj letih postal najbolj iskana rastlina za zasaditev cvetličnih korit, takoj za pelargonijami, seveda. Na vrtnarijah je ponudba sadik sladkega krompirja vedno večja in ne bo dolgo, ko ga bo dovolj za vse, ki bi ga želeli kupiti.

Gomolji sladkega krompirja so veliki in v cvetličnih koritih in posodah zavzamejo veliko prostora. To moramo upoštevati pri izbiri posode že spomladi. Premajhna plastična posoda je obsojena na uničenje, saj tudi v tem primeru velja zakon močnejšega.

Sladki krompir pridelujejo na poljih, tako kot pri nas običajni krompir. Sorte so različne, prevladujejo tiste z zeleno obarvanimi listi. Ostro oko lahko opazi tudi prve bele cvetove.

Na novozelandskih tržnicah prodajajo več sort sladkega krompirja z različno obarvanimi gomolji. Različno obarvani gomolji se, odvisno od sorte, razvijejo tudi v ujetništvu. So užitni? Seveda, vendar velja razmisliti o tem, katera gnojila smo uporabljali in predvsem koliko.

Sladki krompir je rastlina toplih krajev in za rast in razvoj potrebuje temperature nad 15 °C, zato pazimo, da ga na prosto ne sadimo prezgodaj. Nekakšen mejnik so ledeni možje. Če bo v začetku rasel nekoliko počasneje, nič ne dé. Najhitreje raste v vročih obdobjih. Uspeva tako na soncu kot tudi v senci, vendar moramo posajenemu na sončno in vroče mesto pri zalivanju posvečati malo več pozornosti kot ostalim.

Ker so si sorte tako zelo različne med seboj, je dobro vedeti, kako raščave so. Za nasvet se obrnite na vrtnarja, ki že ima izkušnje s sorto, ki vam je všeč ali jo glede na želeno zasaditev potrebujete. In katera sorta je bolj primerna za sajenje v posode in katera za zasaditev balkonskega korita? Na splošno velja, da je pisanolistna sorta najmanj raščava, tudi na pogled je bolj vitka od drugih. Pri drugih se rast razlikuje od sorte do sorte, tudi glede na barvo ali obliko listov. Čeprav trikrpaste sorte delujejo bolj čokato, se lahko zgodi, da vas kakšna preseneti tudi z dolžino. Na splošno pa so srčaste sorte daljše rasti, z izjemo rumenolistne, ki zraste krajša kot zeleno- in črnolistna različica. Celo trikrpaste sorte jo prekašajo.

Vendar ni vse odvisno le od sorte. Še kako pomembna je redna oskrba, tako z vodo kot tudi s hranili. Še tako bujna sorta ne bo nikoli blestela, če jo bomo imeli ‘na dieti’. Razlika je lahko tako očitna, da jo vsakdo opazi.

Besedilo in fotografije: Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agr.

Nasveti za sajenje balkonskega cvetja

Žlahtne begonije

Salvije

 

 

 

Read Full Post »