Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Vrtnarski nasveti’ Category


Gospa se je na Arboretum Volčji Potok obrnila po nasvet. Njena živa meja iz smaragdnega kleka zelo rjavi. Del žive meje je že zamenjala z lovorikovcem, na preostalem delu pa bi želela nekaj drugega. Piše tudi, da nekaj iglavcev na tistem delu že ima, a rastejo prepočasi in ne ustvarjajo zadostne zelene pregrade.

Odgovor:

S smaragdnim klekom (Thuja occidentalis ‘Smaragd’) se nima smisla več ukvarjati, zato ste pravilno razmišljali in ga boste nadomestili. Torej s čim?

Iglavci in mešana živa meja – to ni dober domislek. Očitno ste posadili počasi rastoče iglavce in ti niso za živo mejo, so za skalnjake in večje grobove. Rastni temperament iglavcev in listavcev je različen in pri tekmovanju za svetlobo praviloma iglavci potegnejo krajšo.

So vam res všeč iglavci za živo mejo? Če imate z vseh strani vrt brez sence, je dober izbor za živo mejo navadna smreka. Toda le vsako leto redno in pravilno strižena.

Iglavec, ki dá krasno živo mejo, je tisa. A to je za tiste, ki imajo veliko potrpljenja in bodo še dolgo živeli. Koristno je tudi izbrati sorto, ki nam z obliko rasti in živahnostjo pomaga na poti do cilja npr. Taxus × media ‘Hicksii’.

K listavcem. Lovorikovec da dobro živo mejo. S spremembo podnebja postaja problematičen kot vrsta, ki lahko uide v naravo in krene na osvajalsko pot invazivke. Če sta v mestu, ni problematičen, če sta na robu gozda, bi bil z lovorikovcem zelo pazljiv.

Najboljši nasvet za zdravo in odporno živo meje je beli gaber. Čez zimo obdrži suhe liste, zato tudi v tem letnem času zastre pogled na vrt.

Moj nasvet je, da odstranite vse smaragde in v eni potezi posadite gaber. V nekaj letih boste imel lepo in funkcionalno zeleno steno. Če ste bolj za sonaravno, pa pomislite na nestriženo živo mejo iz samoniklih grmovnic, ki se dobro poznajo iz živic in znajo živeti v mešani skupnosti (trdoleska, rumeni dren, brogovita, dobrovita ipd.).

Še vedno so lepe žive meje iz kaline (ligustra), čeprav je iz mode. Po krivici, in to praviloma zato, ker je vrtičkarji v mladosti ne znajo obrezovati.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Advertisements

Read Full Post »


Fotergila (Fothergilla major) je pri nas še malo razširjen grm. Prvič je privlačen konec aprila, ko na golih vejah odpre velike bele mačice. Drugič jeseni, ko se barva na listih preliva od oranžne do karminasto rdeče.

Sadimo jo na sončno in zavetno lego in v humozno zemljo. Dobrodošla je samo opoldanska senca.

Spomladi in jeseni je fotergila najlepša pred zimzelenim ozadjem, za čez poletje pa ji v sosedstvo posadimo takrat cvetočo grmovnico.

Cvetoča fotergila

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Izmed pahljačastih javorjev (Acer palmatum) so med ljudmi najbolj priljubljeni takšni z rdečimi listi. Niso pa edini, saj se sorte med seboj razlikujejo tudi po višini in obliki rastlin ter narezanosti listov.

Pahljačasti javorji imajo plitve korenine, kar pomeni, da jih hitro prizadene suša. Ko izbiramo mesto za sajenje, izberemo polsenčno lego. Če sadimo rdeči javor na sončno mesto, moramo tla v širini krošnje pokriti z zastirko 7-10 cm na debelo. Plast borove skorje ali drugega naravnega materiala zadržuje v tleh vlago in preprečuje pregrevanje tal.

Ob dolgotrajnih poletnih sušah rdeči javor zalivamo. Zdrave sadike so na zimski mraz občutljive le prva leta. Obrezovanju se izogibamo.

Pahljačasti javorji lahko živijo več deset let.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Pieris je eleganten grm za vse letne čase. Poleti je lep s sveže zelenimi listi, ki pozimi pridejo še bolj do izraza. Na prehodu iz zime v pomlad lepo belo zacveti.

Pierisi dobro uspevajo v kisli zemlji, zato jih je najbolj enostavno posaditi v zemljo za rododendrone. Zelo lep je tudi v večjem loncu.

Lega mora biti zavetna in v zimskem času po možnosti brez sonca. Ne mara namočenih tal in stalnega prepiha.

Po cvetenju porežemo odcvetele vršičke vejic. Drugega dela z njim ni.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Magnolije so drevesa in grmi, ki z bleščečimi cvetovi oznanijo konec zime. V Vrtnem centru imamo širok izbor po sortah in velikostih sadik. Ta teden  predstavljamo zvezdasto magnolijo (Magnolia stellata).

Je počasti in čvrsto rastoč grm, idealen za majhen vrt. Cveti prva med vrtnimi magnolijami.

Potrebuje dobra, humozna in enakomerno vlažna tla. Posadimo je na sončno in zavetno mesto. V senci preživi, a šibko cveti.

Bolje jo je saditi spomladi kot jeseni.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


V seriji so štiri vrste grmasto rastočih hortenzij s slovenskih vrtov in parkov. Vse hortenzije so bile prinešene v Evropo od drugod, iz Azije in Amerike, in postale na naši celini priljubljene okrasne rastline. V zadnjem času se njihova popularnost povečuje. Vrtu so lahko v okras cele mesece in za to ne zahtevajo veliko vrtnarskega dela.

Pri nas je najbolj pogosta velikolistna hortenzija (Hydrangea macrophylla), ki se je zaradi splošne razširjenosti drži ime kmečka hortenzija. Kljub »navadnemu« imenu so jo začeli po vrtovih  saditi šele konec 19. stoletja.  Cveti leto za letom in to zelo zanesljivo. Socvetja imajo obliko kroglastih glav. Večino cvetne mase predstavljajo cvetne čaše, ki so toge in tudi posušene ne odpadejo. Suhe socvetne glave so rastlini v okras tudi pozimi, zlasti, ko se na njih nabere ivje. Nekateri si vejice s posušenimi poganjki narežejo za suhi šopek.

Ista kmečka hortenzija lahko cveti rožnato ali modro. V tleh, ki so le blago kisla, in takšnih je v Sloveniji največ, cveti rožnato. Če tla zakisamo ali zalijemo z aluminijevim pripravkom, bo cvetje za nekaj časa pomodrelo. Stari vrtnarji so za podoben učinek pod grm zakopavali odslužene rjaste predmete.

Latasta hortenzija (Hydrangea paniculata) ima v osnovi bele cvetove, ki so zbrani v široke socvetne stožce. Žlahtnitelji so ji uspeli nadahniti rožnate in rdečkaste odtenke. Več sonca kot dobi, močneje pordi. Uspeva z manj vlage od drugih hortenzij, zato ji zmerna osončenost ne škodi. Z nekaj vrtnarske spretnosti je mogoče latasto hortenzij oblikovati v drevesce; tako zavzame malo prostora, obložena s poletnim cvetjem pa vseeno zanesljivo pritegne pozornost.

 

 

 

Peča je ženska čepica, obšita s čipkami. Pri nekaterih hortenzijah so na podoben način majhni in manj izraziti cvetovi v istem socvetju  obkroženi z obrobo iz velikih, barvastih cvetov. Takšna so socvetja pri pečasti hortenziji (Hydrangea serrata). Zelo podoben videz imajo nekatere sorte velikolistne hortenzije.

Na Daljnem Vzhodu kuhajo čaj iz listov vrste Hydrangea serrata. Na Japonskem je iz te hortenzije pripravljeni nebeški čaj del verskega rituala na praznik Budovega rojstva. V Koreji pijejo čaj iz pečaste hortenzije kot zeliščni čaj, ki je znan po tem, da ima tudi brez sladkorja sladkast okus.

Hrastovolistna hortenzija (Hydrangea quercifolia) je dobila ime po obliki listov, ki pa so po velikosti znatno večji od listov naših hrastov. Listi hrastovolistne hortenzije jeseni potegnejo na rdeče: s tem postane grm še bolj opazen, kot je bil poleti z belimi latastimi socvetji. Vrsta izvira iz Severne Amerike. Za razliko od nje so druge tri hortenzije iz pričujoče serije znamk doma iz Daljne Azije.

 

 

 

 

 

Pripravil: Matjaž Mastnak

Objaljeno v Biltenu št. 125 Pošte Slovenije, marec 2019

Read Full Post »


Marjetice so ljubke, a drobne cvetlice. Okrasne marjetke imajo zajetne, polnjene cvetove v beli, rožnati in rdeči barvi. Kot rastline so višje od divjih marjetic.

Okrasne marjetke cvetijo celo pomlad, vse do začetka poletja. Sadimo jih na grede in v posode. Kot skromne cvetlice niso zahtevne glede zemlje, morajo pa biti redno zalite. Gnojiti jih ni potrebno.

Če jim sproti ščipamo odcvetele cvetne koške, podaljšamo čas cvetenja. S poletjem jih zamenjamo z enoletnicami.

Sadike so vzgojene v arboretski vrtnariji

 

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografiji: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »

Older Posts »