Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Vrtnarski nasveti’ Category


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Lani sem iz Snežnika dobila in posadila 2 snežniški vrtnici, v Radovljici. Ena od njiju je pognala 2 malo več kot meter dolga poganjka, druga ostaja enaka, kot je bila posajena. Prezimili sta pod smrečjem, izgleda dobro. Letos sta obe cveteli. Kako ravnati z njima? Prosim za nasvet.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

‘Snežniška’ je zgodovinska vrtnica, ki cveti enkrat v letu (izjemoma tudi pocvitne). Sodi v skupino belih rož (Rosa × alba). Pravilo za takšne vrtnice je, da jih obrezujemo po cvetenju, torej konec junija.

Pred zimo in spomladi jih ne režemo. Izrežemo samo polomljene in suhe poganjke. Vsako drugo obrezovanje v tem času pomeni uničevanje cvetov za prihajajoči junij.

‘Snežniška’ je proti mrazu zelo odporno vrtnica, zato je ni treba ščititi s smrečjem. Dovolj je, da novembra dno grma ogrnete z zemljo, in še to za vsak slučaj, če bi bila zima izjemno huda.

Po obliki rasti je to kar raščav rožni grm, ki mimogrede zraste 1,5 m visoko. To je prirojena višina ‘Snežniške’ in je z obrezovanjem ne morete spremeniti. Tudi vaša druga sadika, ki je letos še čepela na mestu, bo drugo leto gotovo pognala in kmalu dosegla bolj podjetno sestro.

Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Advertisements

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Zanima me kdaj se še lahko presajajo rododenroni in azaleje. Presadila bi jih na drugo mesto.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Azaleje presadite jeseni, ko izgubijo liste, rododendrone pa spomladi, takoj po koncu zime. Ne pozabite jim pripraviti kislega rastišča!

Razlika med azalejami in rododendroni je vrtnarska: prve so (večinoma) listopadne, drugi so vednozeleni.

Če so se rododendroni že pretegnili, presajanje izkoristimo za pomladitev. Veje porežemo na približno 30 cm dolžine. Koreninski splet je zelo plitev, kompakten in gost. Potrudimo se, da ga ne razkosamo in da ga vobče čim manj poškodujemo. Sadimo enako globoko, kot je rastlina rasla na prejšnjem mestu.

V letu pred presajanjem rastline bolj pozorno negujemo in gnojimo, da jih okrepimo pred šokom, ki jih čaka.

Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Jesenske lepotice so vrtnarsko ime za skupino rastlin, s katerimi si olepšamo čas od začetka jeseni do zime. Namenjene so sajenju na zunanjo stran okenske police  in za posode pred vhodom v dom.

Jesenske lepotice v Vrtnem centru Arboretum

Jesenske lepotice so barvite in to vsaka na svoj način: ene z listi, druge s plodovi, nekatere kljub poznemu času še s cvetjem. Bolj kot bodo dnevi sivi in mračni, več nam pomeni pogled na živahno obarvane plodove, liste in cvetove.

Živahno obarvani listi jesenskih lepotic


Jesenske lepotice z obarvanimi plodovi

Redko jih uporabimo posamič. Jesenske lepotice po pravilu družimo v nasadke, v katerih kombiniramo barvite rastline s strukturnimi. Radi dodamo vednozeleno rastlino, bodisi bršljan, hebo ali kaj tretjega.

Nasadek jesenskih lepotic

Nasadek jesenskih lepotic je za en letni čas. Z nastopom zime in po seriji zmrzali bo del rastlin propadel. Pogosto posušenih jesenskih lepotic niti ne ločimo živih. Proti koncu zime neugledne odstranimo in zamenjamo z npr. mačehami.
Ko spomladi »preklopimo« na poletne balkonske cvetlice, lahko del jesenskih lepotic posadimo na vrt kot vrtne trajnice. Tam bodo kot mlade upokojenke znova zaživele in še dolgo lepšale vrt.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografije: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Bradati moški so prišli v modo in bodo odšli iz mode. Grmasti bradatci so vedno v modi. So redek grm, ki cveti modro, in še redkejši, ki modro cveti v začetku jeseni.

Prava lega zanj je skalnjak, mešan nasad s trajnicami, pa tudi večji lonec na sončni teresi.

Sadimo ga na sonce in nekoliko zaščiteno lego. Grm pozimi ne sme stati v mokrih tleh. V loncu uporabimo substrat za citruse.

Bradatec ostane nizek 70-100 cm. Obrezujemo ga šele spomladi, in to na kratko, za širino dlani nad tlemi.

Sorte bradatcev od leve proti desni:

Caryopteris × clandonensis ‘Grand Blue’

Caryopteris × clandonensis ‘Heavenly Blue’

Caryopteris × clandonensis ‘Hint of Gold’

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Je hibiskus, ki je velik, večji in najlepši. V eni sezoni zraste do 1,5 metra visoko in ima cvetove premera do 30 cm. Cvetovi so lepih, čistih in sijočih barv, prav nič zaprani kot so cvetovi mnogo navadnih grmastih hibiskusov.
Točno ime za to orjaško cvetlico je močvirski hibiskus (Hibiscus moscheutos). Po imenu lahko sklepamo, da ljubi vlago, pa tudi hranljiva, močno organska (kompostna) tla.
V hladnih zimah pozebe, zato ga imenujemo enoletnega. Pogosto spomladi odžene iz korenin. Če tla pred zimo na debelo prekrijemo z listjem, je to tem bolj verjetno.
Cveti do oktobra. Orjaški cvet je odprt samo en dan, a zalivana in pognojena rastlina odpira vsak dan nove in nove cvetne popke.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Veje lataste hortnezije se zaključijo z velikimi stožčastimi socvetji. Odvisno od sorte so lati beli, rožati ali bordo rdeči. Cvetijo v drugi polovici poletja in v zgodnji jeseni.

Lataste hotenzije so nazahtevne in zelo opazne grmovnice za polsenčno in sončno lego. Zemlja zanje mora biti prepustna in vlažna.

Obrezujemo jih zgodaj spomladi. Če jih temeljito skrajšamo, bodo socvetni lati zelo veliki; sicer bodo manjši, a jih bo več.

Arboretum Volčji Potok ima na zalogi mnogo sort latastih hortnezij, npr. ‘Conffetii’, ‘Diamantino’, ‘Diamond Rouge’, ‘Grandiflora’, ‘Kyushu’, ‘Pink Diamond’, ‘Pinky Winky’, ‘Unique’ idr.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Spoštovani g. Mastnak,
večkrat na raznih oddajah spremljam vaše nasvete, tudi glede dreves, zato se obračam na vas za pomoč.
Pred hišo v Kopru smo pred cca. 20 leti posadili lipo, ki je vsa leta lepo rastla in se razvila v pravo košato drevo. Pred 2 letoma smo pod njo in okoli nje v obsegu krošnje naredili poseg, ki jo je očitno zelo pretresel. Naredili smo kamniti tlak cca. 4 m2 in postavili kamnito mizo ter klopci. Za ta poseg smo izkopali cca. 10 cm v globino (vidno na sliki). Poleg tega smo prenovili travnik okoli nje (prekopali zemljo, poravnali in zasadili novo travo). Vse to smo delali v poletnem času, ko je bila lipa zelo košata. Že naslednjo sezono in sedaj že drugo 2 leto lipa ne razvije krošnje kot običajno. Naredi zelo majhne liste in sence pod njo skoraj ni. Prej smo vsako leto porezali zelo veliko poganjkov znotraj krošnje, vej ipd. Sedaj nič več.
Vljudno prosimo za vašo pomoč glede opisane zadeve.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Kolikšen delež korenin ste s posegom prizadeli, toliko je vaša lipa sama reducirala krošnjo. Korenine in krošnja so soodvisni, drug drugega podpirajo in poseg v en del prizadene drugega. Redukcija krošnje je samoprilagoditev drevesa na poškodbe korenin, ki jih je doživelo.
Ljudje imajo napačen vtis, da je korenin v zemlji toliko kot krošnje nad zemljo. V resnici je korenin za približno 20 % krošnje, torej se vsaka uničena korenina v krošnji pozna petkratno. Dodatna omejitev za uspevanje korenin je globina, kjer lahko rastejo. Velika večina se jih razvije med 15 in 45 cm globine: zgoraj je presuho, nižje premalo zračno. Če ste sredi sredozemskega poletja odstranili ali prekopavali zgornjih sloj zemlje, niste uničili samo korenin, ki ste jih fizično poškodovali, ampak tudi tiste, ki so rasle 15 cm pod nivojem odkopanih tal, ker so se z zemljo vred presušile. Kakor se vi pod vodo utopite, se korenine v presušeni in pregreti zemlji posušijo in odmrejo.
Težava je tudi v tem, da Obala za lipo ni idealna izbira. Je presuho in prevroče zanjo. Iz slike vidim, da gre za velikolistno lipo (Tilia plathyphyllos), ki je vrsta za deževni del Slovenije. Že če bi bili posadili lipovec (Tilia cordata), bi bilo to bolj modro, ker prenese več poletne suše in vročine. Kot drevo za senco sta na Obali bolj preverjena murva (dobite lahko sorte brez plodov, da ni packarije) ali koprivovec.
Kaj lahko naredite? Letos poleti zalivajte v suši 1x na 10 dni s toliko vode, da bo prišla pol metra globoko. Območje korenin je vertikalna projekcija krošnje + 1,5 m navzven, pravi nemški standard, in tega morate zaliti. Naslednje leto, zgodaj spomladi, pognojite z mineralni gnojilom (spraviti ga morate pod travno rušo) in skrbite, da se tla vsaj do srede maja ne presušijo. Želim vam, da bi si lipa opomogla, čeprav jamstva za to ni. Lipa je živo bitje in se ta obnašajo individualno.

Read Full Post »

Older Posts »