Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘arboretum volčji potok’


Maslenice so vrtne trajnice, s katerimi je malo dela in veliko veselja. Cvetijo od konca maja do septembra. Cvetovi se razpirajo en za drugim na pokončnih steblih, ki ne potrebujejo opore.

Maslenice sadimo v dobro pripravljena tla, kjer bodo živele in cvetele veliko število let. Na marajo mokre zemlje. Ob hudi suši jih vseeno zalivamo, da ne zastanejo s cvetenjem. Maslenice ne potrebujejo presajanja, koristi pa jih vsakoletno gnojenje s kompostom.

So prilagodljive in uspevajo na soncu in v polsenci. Najlepše so v skupinah lihega števila sadik. Sadimo 40-50 cm vsaksebi.

Sadike so iz lastne pridelave Arboretuma Volčji Potok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Advertisements

Read Full Post »


V Arboretumu Volčji Potok smo se v letu 2017 pridružili evropskemu projektu »Z naravo do medsebojnega razumevanja« (»With nature to mutual understanding«). Namen projekta je izmenjava dobrih praks pri vključevanju narave v vsakdanje izobraževanje in v terapevtske aktivnosti. V sklopu projekta smo se udeležili osemdnevnega strokovnega srečanja, ki so ga tokrat organizirali partnerji iz Velike Britanije med 20. in 27. marcem 2018.

Slika 1: Vrt lahko stimulira vsa čutila, tudi sluh. Detajl senzornega vrta (projekt »Social and therapeutic horticulture«).

Predstavi se organizator srečanja, nacionalna, neprofitna, članska organizacija Garden Organic, s sedežem v mestu Ryton, ustanovljena v 1970-ih letih na pobudo ljubiteljev vrtnarjenja. Z željo ohranitve avtentičnih angleških sort različnih hortikulturnih vrst in za preprečitev njihovega izumrtja so ustanovili banko starih sort – »Heritage Seed Library«. Le-ta vsebuje sorte zelenjave, ki niso dostopne širši javnosti, ampak le članom organizacije.

   

Sliki 2 in 3: Utrinki srečanja – obisk »Martineau Gardens« in Garden Organic.

Poslanstvo organizacije je promocija sonaravnega vrtnarjenja, podpora članom ter drugim organizacijam, ki delujejo na področju vrtnarjenja. Njihova vizija je, da bi pridelava hrane v skupnostih postala del šolskega sistema in da bi bila vsakodnevno uporabljana za izboljšanje psihofizičnega stanja prebivalstva. V zvezi s tem izvajajo različne projekte in raziskave. V mislih imajo tudi vrtnarjenje kot terapevtsko metodo za izboljšanje stanj pri osebah s posebnimi potrebami.

Projekt »Food Growing in Schools Taskforce« so pričeli zaradi povečane zaskrbljenosti nad zdravjem in počutjem otrok in mladostnikov. Začetna ideja je bila, da je pridelava hrane v šolah učinkovit način spopadanja s temi težavami. Poleg tega učenci tako spoznajo od kod sploh pride hrana in kakšen je pomen naravnega okolja. Z uvedbo pridelave hrane v šolah so se učenci pričeli bolj zanimati za naravoslovne predmete, gradijo na spretnostih povezanih z delom v hortikulturi, povečalo se je zavedanje in razumevanje naravnega okolja. S tem promovirajo tudi zdravje in dobro počutje predvsem v povezavi z zdravim načinom prehranjevanja.

S projektom »Growing for health and happiness« spodbujajo širšo javnost k vrtnarjenju. Garden Organic izvaja na svojem sedežu program za izobraževanje prostovoljcev »Master gardener« (vrntarski mojster). Vrtnarski mojstri prebivalce svojih skupnosti spodbujajo k vrtnarjenju, razlagajo zakaj je vrtnarjenje koristno, hkrati pa jim nudijo tudi vso podporo pri razvoju spretnosti. Pokazalo se je, da gospodinjstva, ki so vključena v ta 12 mesečni projekt tudi po koncu projetka obdržijo vrtove in vrtnarijo naprej. V sklopu promoviranja vrtnarjenja pripravljajo tudi delavnice o zdravih načinih priprave hrane – »Plot to pot

Garden Organic ima na površini približno 10,5 ha predstavljene primere dobrih praks ureditve »organskega« oz. sonaravnega vrta. Uporabljajo jih večinoma v izobraževalne namene.

 

 

 

 

 

 

Sliki 4 in 5: Primer majhnega sonaravnega vrta v vrtu organizacije Garden Organic.

Vsak sonaravni vrt je sestavljen iz naslednjih ključnih elementov:

  • vsaj 4 gredic, ki omogočajo kolobarjenje
  • kompost
  • na vrtu se ustvari naravni habitat, ki privablja različne opraševalce in plenilce – travnik, drevesa (vsaj eno, če ni prostora za več), ribnik, vmes so lahko tudi cvetlične gredice. Za živali se postavi prezimovališča in krmilnice, žuželčnike (bolj primerni so manjši, v večjih se lahko naselijo podgane). V kolikor je le možno se gnoji z naravnimi gnojili
  • pri urejanju takega vrta se ne sme biti preveč temeljit – določene rastline pustimo čez zimo, saj služijo kot prezimovališče marsikateri koristni žuželki (npr. pikapolonica, ki se hrani z listnimi ušmi) in jih odstranimo šele spomladi.

Različni tipi vrtov

Pred stavbo podjetja so zasajene različne gredice (cvetlične, zelenjavne tudi tople grede). Vse rastline so označene in predstavljajo izobraževalni del.

 

 

 

 

 

 

 

 

Sliki 6 in 7: Park, prehod iz izobraževalnega dela v predel z vrtovi.

 

garden-organic-project-meeting-arboretumSlika 8: Cvetlični vrt.

 

 

 

 

 

 

 

Sliki 9 in 10: Primer majhnega sonaravnega vrta.

 

 

 

 

 

 

Sliki 11 in 12: Spominski park ustanovitelju sonaravnega vrta Geoffu Hamiltonu.

 

biodynamic-garden

Slika 13: Biodinamični vrt je zasnovan tako, da se zvok odbija od kovinskih struktur in s tem odganja škodljivce.

 

project-meeting-ryton.JPG

Slika 14: Vrt za vse vremenske razmere.

 

Slike 15-17: Večji vrt z nizkimi in visokimi gredami, rastlinjakom, ribnikom in kompostom.

 

 

 

 

 

 

 

Sliki 18 in 19: Kuharjev vrt.

 

Semenska banka – »Heritage Seed Library« (HSL)

V zbirki imajo preko 800 različnih sort, večinoma evropskega porekla. Vse so prejeli kot donacije članov. Gre za redke, v svetovnem merilu edinstvene avtentične sorte in zgodovinske varietete, ki so jih člani gojili preko mnogo generacij. Prav tako vsebuje banka tudi bivše komercialne varietete, ki niso več registrirane, so pa še vedno priljubljene med vrtičkarji. Ker te sorte oz. varietete niso registrirane, jih ni možno prosto kupiti na trgu. Garden Organic jih prideluje izključno za svoje člane. V zameno za članarino vsakdo po lastni izbiri dobi 6 različnih sort semen iz letnega kataloga.

Semena za letni katalog (100-150 sort letno) pridelujejo strokovnajki Garden Organic. Pri vzgoji manj zahtevnih sort/varietet, ki se ne križajo z drugim

i sodelujejo tudi bolj izkušeni, dolgoletni člani, ki pridobijo status »član HSL«.

Pokazali so nam prostore in razložili postopek pridelave semen:

  1. Rastlinjak za vzgojo sadik.
  2. Opraševalnica – gre za toplo gredo, ki je namenjena vzgoji sort, ki se rade križajo z drugimi sortami. Cvetove oprašujejo s čopiči ali pa z muhami opraševalkami (v prostor prinesejo njihove bube tik preden se izležejo).
  3. Prostor za pripravo semen. Pokažejo nam različne naprave za suho ali mokro odstranjevanje semen. Nekatere med njimi so improvizirane, naredili so jih sami.
  4. Sušilnica semen. Sušijo pri temperaturi 20 °C in zračni vlagi ~10 %, približno dva tedna.
  5. Shramba semen. Shranjujejo jih v kontroliranih pogojih, temperatura prostora je nekje med 12–13 °C in zračni vlagi ~10 %. Semena zdržijo približno 5 let, nekatere sorte tudi do 7 let. Po tem času jih pregledajo in posadijo za seme, višek starejših semen objavijo v katalogu za člane.
  6. Prostor za čiščenje, vzdrževanje in pakiranje semen. Pri pripravi semen, čiščenju, vzdrževanju in pakiranju jim veliko pomoči nudijo prostovoljci.
Slike 20-22: Dejavnosti semenske banke.

 

Seznanjanje s projekti, ki vključujejo vrtnarjenje kot terapevtsko sredstvo za odrasle osebe s posebnimi potrebami, na primer osebe z motnjami učenja in osebe z demenco:

Ogled senzornega vrta

Senzorni vrt je bil zasnovan v sklopu projekta »Social and therapeutic horticulture«. Ta je namenjen odraslim z avtizmom, Downovim sindromom, motnjami učenja ter dementnim. Za senzorni vrt v celoti skrbijo varovanci in z namenom ni nikoli povsem oplet, da zanj poskrbijo varovanci.

Senzorni vrt je sestavljen iz več delov:

  • predel z dvignjenimi gredicami. Gredice so različno visoke z utorom za noge oz. invalidski voziček. So primerno široke, da je olajšan dostop do sredine za lažje vzdrževanje (sajenje, pletje). V tem delu so znaki – vohaj, glej, tipaj, poslušaj, okusi.
  • rastlinjak za prezimovanje in vzgojo sadik
  • gredice, kamor sadijo zelenjavo, rastline za barvila in druge, ki jih potem porabijo v različnih delavnicah za varovance in njihove skrbnike
  • spominski park je zasnovan v krog, v sredini je drevesasta oblika budleje, ki močno privablja metulje, okrog ni ograje ampak so dvignjene gredice v višini pasu. V tem delu je postavljena tudi klop. Klop za dementne mora biti taka, da se oseba lahko zanjo prime in se nanjo upre, saj se osebe z demenco zelo bojijo padcev.
  • v vsakem delu so drugačna tla, da varovanci vedo kje so. To je tudi eden od načinov, da oseba z demenco ne zapusti spominskega parka in se tako ne more izgubiti. Tla v spominskem parku so asfaltirana, v osrednjem predelu z dvignjenimi gredicami so tlakovci.
  • v parku je uta, zatočišče kamor se varovanci lahko umaknejo. V njej je tudi kuhinja, kjer jih učijo kuhati preproste jedi iz zelenjave, ki so jo sami vzgojili.
  • poseben prostor za skupinske delavnice. Na teh delavnicah jih učijo socialnih veščin. Npr. pri delavnici pakiranja sivke so na voljo samo ene škarje, s čimer spodbujajo varovance h komunikaciji – da zaprosijo za škarje, jih podajo, se zahvalijo, itd.
Slike 23-25: Senzorni vrt: predel z dvignjenimi gredicami, spominski park in skupinske delavnice.

 

Predstavitev in delavnica organizacije »Dementia Adventure«

Vodja projekta Kath Pyke nam je predstavila organizacijo »Dementia Adventure«, ki povezuje ljudi z demenco z »naravnim« svetom. V predstavitvi je sodeloval tudi George Rook – prostovoljec, aktivist z diagnosticirano demenco v začetni fazi.

Kath Pyke je v svojem predavanju predstavila način življenja dementih oseb, ter kako s projekti spodbujajo ljudi z demenco h gibanju v naravi. Kar 2/3 ljudi z demenco po diagnozi namreč več ne zapušča svojih domov, z vrtnarjenjem pa jih spodbujajo k aktivnosti ne glede na stadij bolezni.

George Rook je predstavil težave s katerimi se sooča in kako se v različnih situacijah odzove. Dementne osebe slabše razločijo zvoke, težje se zberejo za komunikacijo z več kot eno osebo hkrati, okvarjeno imajo lahko ravnotežje – pogosti so padci.

Predavanju je sledila delavnica na prostem, kjer nam je predstavnica združenja »Dementia Adventure« pokazala način vodenja dementne osebe po parku – osebo primemo pod roko, umirimo svoj glas, govorimo počasi, povemo kje hodimo in po kakšnem terenu. Peljemo jo do kakšne zanimive rastline in jo vprašamo kakšna se jim zdi, spodbudimo jo, da jo povoha, potipa …

Prostovoljec George je komentiral šibke točke določenih tipov vrtov. Ti dementnim zaradi zmanjšanih možganskih funkcij in posledično slabše obdelave slike v možganih povzročajo težave z zaznavanjem okolice. Nekaj primerov neprimernih elementov v vrtovih:

  • tla morajo biti ravna in enobarvna, saj vzorcev včasih ne prepoznajo in mislijo, da je tam luknja
  • visoki robniki gredic niso zaželjeni, prav tako niso zaželjeni cik-cak robniki, saj se bojijo padcev in na robnikih se lahko močno poškodujejo
  • pot v vrtu lahko vijuga in zavija, vendar ne ostro in ne takoj na začetku, ker to lahko prepoznajo kot prepreko
  • klopi morajo imeti oprijemalo in naslonjalo.

 

Vrtovi projekta »Leicestershire Master Gardener«

Najprej smo se z organizatorjem odpeljali v Enderby in si ogledali vrt njihove skupnosti. Tu gredice urejajo različne skupine, kot so šole, osebe s posebnimi potrebami, motnjami učenja, invalidi …

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sliki 26 in 27: Urejanje gredic v okviru projekta  »Leicestershire Master Gardener«.

 

Naslednja destinacija je bil vrt v azilnem domu »Kennedy House«, ki so ga ravno začeli postavljati na novo. Celotno okolico azilnega doma bodo spremenili v gredice. Projekt vodijo z namenom, da bi azilantom pomagali pri vključevanju v družbo.

kennedy-house

Slika 28: Gredice v azilnem domu »Kennedy House«.

Sledil je ogled občinske knjižnice v Wigstonu. Njihov projekt je namenjen predvsem osebam z nedokončanim osnovnim izobraževanjem. Eden izmed predmetov je vrtnarjenje kot praktični in uporabni predmet. Cilj je, da se ljudi spodbudi k zdravemu načinu življenja (gibanje na svežem zraku) ter da se jih izobrazi o zdravi prehrani.

wigston-library-garden

Slika 29: Vrt v knjižnici v Wigstonu.

Zadnja destinacija je bil vrt na univerzi »University of Loughborough«. Tega urejajo v sklopu krožka in služi predvsem v izobraževalne namene, s ciljem, da se študente uči o pridelavi hrane ter ozavešča o zdravi prehrani.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sliki 30 in 31: Vrt na univerzi »University of Loughborough«.

 

Vrtovi različnih skupnosti v okolici Birminghama

Najprej smo si ogledali »Uplands Allotments«, vrt največje skupnosti v Angliji z 422 parcelami. Občina je zavezana dati zemljo v najem vsakomur, ki zaprosi zanjo z namenom vrtnarjenja. Skupnost ima na tem področju zagotovljeno tako vodo kot elektriko.

uplands-allotments.JPG

Slika 32: »Uplands Allotments«.

Naslednja destinacija je bil vrt »Kushinga Gardens«, ki ga urejajo begunci in azilanti. Projekt jim pomaga pri vključitvi v družbo.

kushinga-gardens

Slika 33: Vrt v »Kushinga Gardens«.

Zadnja destinacija je bil terapevtski vrt »Martineau Gardens« v centru Birminghama. Vrt je namenjen sprostitvi in izobraževanju. Izvajajo okoljsko izobraževanje za osnovne šole s poudarkom na rastlinah in malih živalih. Ukvarjajo se tudi s prodajo sadik, večjo obiskanost pa zagotavljajo s prirejanjem različnih dogodkov.

 

 

 

 

 

 

 

 

Sliki 34 in 35: Vrtovi v »Martineau Gardens«.

 

 

Ogled terapevtskega vrta v zaporu »HMP Rye Hill« in šole »Brook School«

Ogled vrta, ki ga urejajo zaporniki v zaporu »HMP Rye Hill« (prehodni zapor za usposabljanje, v katerem prestajajo kazen osebe obsojene na več kot 4 leta zaporne kazni in ki imajo še najmanj 12 mesecev do odslužitve kazni). Zapornikom nudijo več različnih programov poklicnega usposabljanja. Zaradi pogostih težav z alkoholizmom, odvisnostjo ter depresijo zapornikom nudijo tudi zdravljenje ter odvajanje od alkohola in prepovedanih drog. V sklopu zdravljena s pomočjo vrtnarskega mojstra, ki ga zagotavlja Garden Organic (projekt »Master Gardener«), urejajo tudi terapevtski vrt. Cvetlične gredice so od ideje do končnega urejanja v celoti delo zapornikov, mojster zgolj pomaga s strokovnimi nasveti. Glavni cilj projekta je, da zaporniki razvijejo poklicne spretnosti ter ponovno postanejo polnopravni člani družbe brez vračanja h kriminalnim dejavnostim in zlorabi prepovedanih substanc.

Zadnja destinacija srečanja je bila šola za otroke s posebnimi potrebami »Brooke School«. Varovanci šole so otroci in mladostniki z motnjami učenja. Cilj šole je otroke usposobiti za samostojno življenje z možnostjo zaposlitve v njihovi bližnji skupnosti. Pokazali so nam kako izvajajo učni proces. V šoli imajo menzo, kjer varovance najprej učijo socialnega vedenja na javnih mestih, kasneje tudi kuhanja in strežbe. Nekateri se po končanem šolanju zaposlijo v restavraciji v cerkvi v bližnjem mestu Rugby, kjer opravijo usposabljanje izven šole. Na ta način potem lažje najdejo zaposlitev drugje.

Na šolskem dvorišču imajo urejena tematska igrišča, na katerih se varovanci učijo različnih socialnih veščin.

Za urjenje socialnih veščin na plaži imajo na primer narejeno ogrado s plažo. Ogrado za živali imajo predvsem v terapevtske namene, učenci pa se hkrati naučijo ravnati z domačimi živalmi. V bližini imajo park, kjer se učenci seznanjajo z divjimi živalmi in rastlinami. Šola ima urejen tudi šolski vrt, ki se nahaja izven šolske posesti – parcela se nahaja na drugem koncu mesta na občinski lokaciji, kjer imajo parcele tudi druga gospodinjstva.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sliki 36 in 37: Tematska igrišča v »Brooke School«.

Igrišča majhnim otrokom služijo zgolj kot igrišče, starejši pa dobijo svojim zmožnostim ustrezne zadolžitve pri vzdrževanju igrišč, skrbi za živali in gredice …

Organizator srečanja je izčrpno predstavil svoje projekte, delili z nami izkušnje in »knowhow«, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Novo pridobljeno znanje in ideje bomo uporabili pri načrtovanju nadaljnjih projektov.

Projekt poteka od 31. 12. 2016 do 29. 6. 2019. Sofinancirata ga program EU Erasmus+ in Ministrstvo za izobraževanje, mladino in šport Republike Češke.

 

Slika 38: Udeleženci projektnega srečanja na obisku v Enderbyu.

 

Pripravili: Zorica Zrim, univ. dipl. biologinja in Petra Juvan, mag. kons.-rest.

Read Full Post »


Namen tekmovanja je predstavitev drevesnega plezanja, ki ga uporabljajo arboristi pri svojem delu širši javnosti, izmenjava izkušenj in znanja. Tekmovalci so se pomerili v petih različnih disciplinah. Vsaka disciplina je imela svojo postajo, na kateri sta bila dva sodnika. Sodniki so točkovali izvedeno delo in merili čas, ki ga je tekmovalec potreboval za izvedbo določene naloge.

Discipline na tekmovanju so bile:

  • Delovno plezanje – tekmovalec pokaže kako spreten je v premikanju po drevesni krošnji z uporabo plezalnega pasu, delovne vrvi in ročne žage
  • Reševanje ponesrečenca – tekmovalec se izkaže v hitrosti reševanja ponesrečenca, ki je obvisel na vrvi na drevesu in se sam ni sposoben varno spustiti na tla
  • Metanje metalne vrvice in vzpostavitev dostopne vrvi – tekmovalec mora v čim krajšem času vzpostaviti vrv za dostop v drevesno krošnjo na dve točke izmed osmih označenih
  • Hitrostno plezanje – tekmovalec pleza po v naprej določeni poti na drevo do višine 25 m
  • Footlock – posebna disciplina, kjer se mora tekmovalec s pomočjo prusikovega ali drugega odobrenega vozla povzpeti po dvojni vrvi v drevo 12 m visoko

Tekmovanja se je udeležilo 18 tekmovalcev, ki se ukvarjajo z nego dreves na višini in posamezni dijaki SGLS Postojna.

Drevesnega plezanja v Postojni sta se udeležila tudi naša arborista Mirko Silan in Jan Maček. Pomerila sta se v vseh disciplinah in po številu točk pristala v zlati sredini. Tekmovanje je trajalo cel dan, med posameznimi disciplinami je bilo dovolj časa, da so si tekmovalci med seboj izmenjali znanje in izkušnje.

 

Pripravil: Vasja Dornik univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


‘Hidcote Blue’ je ena najboljših sort okrasne sivke. Raste kompaktno, ostane nižja od navadne sivke in cveti temno modro.

Sadimo na sončno mesto. Tla morajo biti prepustna, peščena in topla. Le na takih tleh sivka uspešno prezimi. Uspeva tudi v posodah. Sivka slabo prenaša težko, močno pognojeno in mokro zemljo.

Obrezujemo dvakrat na leto, prvič avgusta in drugič marca. Avgusta porežemo samo cvetoča stebla in jih posušimo. Marca porežemo močneje, a tako, da je preostanek rastline še vedno dobro olistan.

Sadike so iz lastne pridelave Arboretuma Volčji Potok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Arboretum Volčji Potok se je v letošnjem letu pridružil evropskemu projektu z naslovom “With nature to mutual understanding”. V ta namen smo partnerjem pripravili petdnevni program v katerem smo jim pokazali primere dobrih praks v Sloveniji. V tednu od 9. do 13. oktobra smo jim predstavili kar devet organizacij, ki se zavedajo pomembnosti vključevanja narave v vsakdanje izobraževalne in terapevtske aktivnosti ali pa le te predstavljajo osnovo njihovega delovanja.

V projektu poleg Arboretuma Volčji Potek sodeluje še 6 držav partneric oz. organizacij:
Češka – nosilci projekta: Lipká – educational institution for environmental training
Slovaška: SOSNA
Italija: Co.M.P.A.S.S. Social Cooperative Society ONLUS
Portugalska: UNIVERSIDADE NOVA DE LISBOA
Velika Britanija: Henry Doubleday Research Association
Švica: Foundation Seiler

Namen projekta je predstaviti partnerjem, kako vključiti naravo in vrtnarjenje na poti do boljšega zdravja, počutja in zaposlitve ciljne skupine, ki vključuje socialno šibkejše posameznike. Projektne dejavnosti omogočajo vzajemno učenje in kulturne ter delovne izkušnje. Novo pridobljeno znanje in informacije bodo partnerjem v navdih, da bodo lažje navdušili druge organizacije v domačih državah s koristmi terapevtskih metod, ki vključujejo vrtove in naravo.

Glavni cilji projekta:
1. Vzpostaviti mrežo organizacij, ki vključujejo naravo (vrtove) kot komunikacijsko sredstvo pri delu s ciljnimi skupinami, ki so zdravstveno ali socialno ogrožene.
2. Stremeti k oblikovanju enotne evropske platforme za izobrazbo terapevtov z vrtovi in naravo.
3. Širiti nabor razpoložljivih metod za delo s ciljnimi skupinami in iskati priložnosti vključevanja drugih organizacij.

Prvi dan smo partnerjem predstavili Arboretum Volčji Potok, ki je edinstven primer hortikulturne dediščine in že vrsto let daje poudarek zaposlovanju oseb ranljivejših skupin. Arboretum je v prvi vrsti namenjen izobraževanju otrok in odraslih in ponosni smo, da nas vsakodnevno obiskujejo šolske skupine, tudi šole in ustanove, ki jih obiskujejo otroci s posebnimi potrebami.


Arboretum Volčji Potok

V nadaljevanju tedna smo obiskali ustanove s katerimi Arboretum Volčji Potok že vrsto let uspešno sodeluje in so na nek način posebne v našem prostoru. V Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje smo si ogledali vrt in ga doživeli na prav poseben način, s prevezo čez oči. Pot smo nadaljevali proti Prekmurju, kjer so nam na Eko-socialni kmetiji Korenika predstavili svoje dejavnosti. Dan smo sklenili z obiskom Botaničnega vrta Univerze v Mariboru.


VŠHVU Celje


Eko-socialni kmetiji Korenika

Sredina tedna je bila rezervirana za obisk CUDV Draga na Igu, kjer imajo poseben program, imenovan Zeleni program, v katerem se njihovi varovanci srečujejo z vrtnarjenjem v najširšem pomenu besede. Del njihovega projekta je tudi restavracija Druga violina v centru Ljubljane, kjer nudijo delo osebam s posebnimi potrebami, v svoji kulinarični ponudbi pa uporabljajo zelenjavo, ki jo pridelajo sami.


Druga violina

Pozornost smo namenili tudi Mladinskemu klimatskemu zdravilišču Rakitna, ki je zaradi svoje lege in dejavnosti edino tovrstno zdravilišč pri nas. Poleg neokrnjene narave smo imeli priložnost pobliže spoznati del terapije s konji. Pot nas je peljala še do CŠOD Rakov Škocjan, kjer smo imeli priložnost spoznati še eno edinstveno učilnico na prostem s posebnostmi Notranjske.


Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna


CŠOD Rakov Škocjan

Teden smo zaključili v neposredni bližini Arboretuma z obiskom CIRIUS Kamnik, s katerim redno sodelujemo. Poleg sodobno opremljenih prostorov smo si ogledali njihov senzorni vrt. Obisk smo sklenili s predavanjem in praktično delavnico v gozdu z naslovom Narava spodbuja učenje in razvoj otrok s posebnimi potrebami, ki jo je pripravila mag. Natalija Györek iz Inštituta za gozdno pedagogiko.


CIRIUS Kamnik


Kamnik

Partnerji projekta so domov odšli z novimi, svežimi idejami in vidno navdušeni nad programom, ki smo ga pripravili zanje. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem organizacijam, ki so nam odprle vrata in predstavile svoje aktivnosti.

Projekt poteka od 31. decembra 2016 do 29. junija 2019 in je sofinanciran s strani EU Erasmus+ programa in Ministrstva za Izobraževanje, mladino in šport Češka.

Za konec pa še misel:“Ni pomembno kajti  narediš za svoj vrt, temveč kaj vrt naredi iz tebe.” Orlando Furioso

 

Pripravila: Špela Novak, dipl. kult.

Read Full Post »


Sprehodite se po razstavi v steklenjaku Arboretuma Volčji Potok in ugotovite, katero cvetlično ali bučno znamenje ste!
Razstava bo na ogled do 22. 10. 2017.

1. Ciklama

V znak ciklame spadajo ljudje, ki so radi v središču pozornosti. V odnosu s človekom, ki jim bere iz oči in ustreže vsaki njihovi muhi, je partnerju popolnoma predana in ga vsestransko osrečuje. Srečna ciklama vloženo pozornost poplača z brezhibnim videzom v javnosti, ki hitro zbuja zavist. V partnerstvu je zamerljiva, zato življenje z njo ni enostavno.

2. Krizantema

Krizantema je znamenje poduhovljenosti in kontemplacije. Hladna je le na videz. Njena čustva so v resnici globoka, a jih pokaže le tistim, ki jim zares zaupa. V partnerskem odnosu je krizantema povsem privržena. Nezvestoba ji je popolnoma tuja. Ker je nagnjene k črnogledosti, naj si izbere dejavnega partnerja, ki jo zna zanimirati in razvedriti.

3. Astra

Astra je najbolj astralno in neprizemljeno med cvetličnimi znamenji. Zazrta je v svoj prav, ki je nad pričakovanji in omejitvami družbe. Je rojena individualistka. Ekscentričnost plačuje s konflikti, ki pa jo samo utrjujejo v prepričanju, da je sama sebi zakon. Govori, ko drugi molčijo, vztraja, ko drugi obupajo, tuhta, ko se drugi brezskrbni. Astra ne vzdrži dolgo v partnerstvu. Z njo v korak zmore samo tisti, ki ga fascinira kreativnost in eksces.

4. Trava

Ljudje, ki čutijo s travami, so preprosti in srčni. Znajo se prilagajati, zato iz življenjskih težav vedno izidejo kot zmagovalci. Prijatelji jih cenijo, ker so družabni, zanesljivi in ne komplicirajo. V ljubezenskem življenju naj izbirajo med sebi podobnimi, sicer bodo na svojo koži občutili, kako resničen je indijski rek o ljubezni s sloni.

5. Hortenzija

Hortenzija je znamenje stanovitnosti. Čustveno živi na »nizki temperaturi«: v partnerstvu s hortenzijo ni nikoli glasnih besed in krožnikov, ki bi leteli po zraku. Kdor ima hortenzijo za pusto in dolgočasno, je ne pozna. Hortenzija sledi notranjemu kompasu modrosti, ki jo vodi mimo nepomembnih drobnih konfliktov k bistvenim dolgoročnim ciljem. Hortenzija je zaželena družabnica: kljub temu, da sama ne želi biti v prvi vrsti, so prijatelji ob njej znatno opaznejši.

6. Čili

Osebe, rojene v znamenju čilija, so odločne in drzne. So ljudje trenutka, ki se slabo ujamejo z redoljubnimi, pedantnimi ljudmi. Nagibajo se k prepirljivosti. Čuti in čustva jih večkrat zanesejo, zato naj si izberejo partnerja z velikim srcem, ki je zmožen odpuščati . Objem čilija je vroč in življenje z njim ni nikoli dolgočasno.

7. Jabolko

Jabolko je sadež ljudi, ki so rojeni pod zvezdo ljubezni. Karkoli naredijo in kjerkoli se pokažejo, povsod padajo kozarci iz rok in se pretrga nit pogovora. Jabolka, ki svoje čare ozavestijo, so popolne zapeljivke in zapeljivci. Po drugi stani so mnoga jabolka nesrečna, ker pozornost zbujajo nehoté in jim je nedosegljivo mirno in preprosto življenje. Za takšne so pravi močni in zaščitniški parterji.

8. Hruška

Hruška je zapleteno znamenje. Nagnjena je k samospraševanju, negotovosti in praviloma nima razvitega smisla za humor. Pri njej ne gre nič na hitro. Šele ljubezen jo izvabi iz njene školjkine lupine. Takrat postne komunikativna in se prelevi v povsem drugačnega, sončnega človeka. V rokah, ki jo cenijo, se sprosti in postane medena – zaupljiva in predana.

9. Buča

Človek-buča je robustne duševne konstitucije. Četudi buča ni posebno nadarjena, zna na dolgi rok poskrbeti zase. Če ji kdo podstavi nogo, stopi čeznjo ali pa jo pohodi z gojzarjem. Kaj pa more, bila je nesreča! Buča je podjetna, dobronamerna in polna energije, s katero ovija in napaja svoje bližnje. Je idealen partner za osnovanje družine v hišici z vrtom in psom.

10. Kalebasa

Ljudem, ki se najdejo pod znamenje buče kalebase, je oblika najpomembnejša. Veliko dajo na to, da se o njih govori. Željo postati šefi, oblačijo se v znamke, ki si jih komaj še lahko privoščijo, in vozijo avtomobile na kredit. Izbirajo nenavadne športe in sanjarijo o dopustu v Dubaju. Ker so ambiciozni, so praviloma finančno uspešni. V partnerskem odnosu so potrošniki: ko se starega modela naveličajo, si kupijo novega.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


V soboto je Arboretum Volčji potok gostil prireditev “Vse lepo o vrtnicah”. Začela se je z dopoldanskimi predavanji in zaključila z delavnicami praktičnega obrezovanja in sajenja vrtnic pozno popoldne. Udeležba je bila zelo dobra, na meji zmogljivosti arboretske predavalnice. Kljub celodnevnemu programu so bili udeleženci od prve do zadnje minute dobro razpoloženi in zadovoljni. Da je bilo maratonsko dogajanje lažje zdržati, so poskrbeli odmori za kavo, kosilo in na koncu še za čaj in piškote. Vse proste minute so udeleženci izkoristili za prijetno druženje ob pogovoru – o čem drugem kot o vrtnicah!

Navzoči so predavatelje dr. Matjaž Kmecla, dr. Marka Dobriloviča in Philippa Manguya vsakega posebej nagradili z iskrenim aplavzom. Tega je bila deležna tudi Breda Čopi, ki je predstavila Regionalni kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic 2017, kot tudi Arboretum Volčji Potok, ki je v zadnjem letu več kot podvojil število vrtnic v rozariju.

Philippe Manguy, predstavnik francoske firme Meilland, je udeleženke in udeležence presenetil še z dišečimi rezanimi vrtnicami, ki so jih ob odhodu lahko odnesli s seboj domov. Nenapovedana je bila tudi predstavitev nove knjige Matjaž Mastnaka »Sem z vrtnicami«, ki jo je bilo mogoče kupiti v času odmora za kosilo. Da je bila prireditev, ki sta jo skupaj pripravila Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in Arboretum Volčji Potok uspešna, dokazuje odziv udeležencev ob slovesu: »Drugo leto želimo priti spet!«

Vrtnice v Arboretumu Odmori so bili priložnost za pogovore o vrtnicah.

 

Vrtnice v Arboretumu Oglasila se je tudi ekipa TV Slovenija in posnela več prispevkov za oddajo »Na vrtu«.

 

Vrtnice v Arboretumu Predsednica Društva Breda Čopi s šopkom rezanih vrtnic, ki jih je podarila firma Meilland.

 

Vrtnice v Arboretumu Delavnica obrezovanja rožnih grmov, ki jo je vodil g. Sosič.

 

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

 

Read Full Post »

Older Posts »