Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for april 2012


V Arboretumu Volčji Potok smo v letu 2011 že šesto poletje obiskovalcem predstavili različne balkonske zasaditve, ki so bile na ogled na razstavnem prostoru za staro upravo. Že tradicionalno pa smo povabili k njihovemu ocenjevanju vse, ki v poletnih mesecih obiščejo arboretum ali našo spletno stran.

Najlepše tri zasaditve po izboru glasovalcev v letu 2011 so bile:

1. mesto: Sacher torta

1. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Scarlet

2. ŠČETINASTA PERJANKA – Pennisetum setaceum ‘Pegasus®’

3. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Sunrise

4. SLADKI KROMPIR – Ipomoea batatas ‘Black Tone’

5. PISANOLISTNA KOPRIVA – Coleus × blumei Purple Oak

6. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Orange

7. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Gold

8. BODALICA – Stipa tenuissima ‘Ponytails’

9. DIASCIJA – Diascia elegans Divara Scarlet

10. PISANOLISTNA KOPRIVA – Coleus × blumei Saturan

11. BEGONIJA – Begonia × tuberhybrida Rosana® Champagner

12. RDEČELISTNA ŠČETINASTA PERJANKA – Pennisetum setaceum ‘Rubrum’

13. DIASCIJA – Diascia elegans Divara Deep Red

14. LANTANA – Lantana camara Esperanta Rose

15. OKROGLOLISTNA PIJAVČNICA – Lysimachia nummularia ‘Goldilocks’

16. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Deep Red

17. DIASCIJA – Diascia elegans Divara Apricot

18. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Deep Yellow

19. SUHA ROŽA – Helichrysum bracteatum Nevada Red

20. BIDENS – Bidens ferulifolia ‘Yellow Pearl’

21. AFRIŠKI SMILJ – Helichrysum petiolare ‘Gold’

22. PISANOLISTNA BRŠLJANASTA GRENKULJICA – Glechoma hederacea ‘Variegata’

2. mesto: Kavna torta

1. ZAJČKI – Antirrhinum majus Antirinca™ Yellow

2. GAZANIJA – Gazania × rigens Sun Bathers® Red

3. SLADKI KROMPIR – Ipomoea batatas ‘Marguerite’

4. BEGONIJA – Begonia × tuberhybrida Beluga® Orange

5. FUKSIJA – Fuchsia × hybrida Koralle

6. SLADKI KROMPIR – Ipomoea batatas ‘Black Tone’

7. PURPURNO BISERNO PROSO – Pennisetum glaucum ‘Purple Majesty’

8. SANVITALIJA – Sanvitalia procumbens ‘Solaris’

9. SURFINIJA – Petunia × atkinsiana Surfinia® Table Dark Red

10. PISANOLISTNA KOPRIVA – Coleus × blumei Alabama

11. DIHONDRA – Dichondra argentea ‘Silver Falls’

12. PETUNIJA – Petunia × atkinsiana Tumbelina Cherry Ripple

13. SUHA ROŽA – Helichrysum bracteatum Nevada Lemon

14. DLAKAVA PERJANKA – Pennisetum villosum ‘Nemira’

15. MILENBEKIJA – Muehlenbeckia complexa ‘Minero’

16. SUHA ROŽA – Helichrysum bracteatum Nevada Gold

17. SURFINIJA – Petunia × atkinsiana Pegasus® Table Scarlet

14. DLAKAVA PERJANKA – Pennisetum villosum ‘Nemira’

18. SPORIŠ – Verbena × peruviana Samira Peach

19. DŽEJMSBRITANIJA – Jamesbrittania × hybrida Britney™ Grand Red 

20. BEGONIJA – Begonia × tuberhybrida Beluga® Yellow

21. PETUNIJA – Petunia × atkinsiana Pegasus® Deep Red

22. ZAJČKI – Antirrhinum majus Animo® Yellow

3. mesto: Malinova torta

1. SURFINIJA – Petunia × atkinsiana Surfinia® Sweet Pink

2. GAVRA – Gaura lindheimeri Gambit White

3. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Magenta

4. RDEČELISTNA ŠČETINASTA PERJANKA – Pennisetum setaceum ‘Fire’

5. DIHONDRA – Dichondra argentea ‘Silver Falls’

6. GAVRA – Gaura lindheimeri Gambit Rose

7. MILIJON ZVONČKI – Calibrachoa × hybrida Calita® Pink Morn

8. PISANOLISTNA KOPRIVA – Coleus × blumei ‘Peter’s Wonder’

9. BAKOPA – Sutera difusus Baristo Midi White

Naj vam bodo najlepše zasaditve v pomoč pri sajenju vaših balkonskih korit.

Pripravila: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Fotografije: Tatjana Zvržina, univ. dipl. inž. zoot.
Skice: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

 

Preberite še:

Nasveti za sajenje balkonskega cvetja

Sladki krompir

Salvije

Žlahtne begonije

Read Full Post »


Danes so nas obiskali predstavniki indonezijske ambasade. Nad našim parkom so bili zelo navdušeni. Goste je sprejel direktor Arboretuma, Aleš Ocepek.

 

Read Full Post »


Kaj so pokrovne rastline?
V to skupino uvrščamo skupino rastlin, ki s svojo rastjo pokrijejo tla in ustvarijo gost rastlinski pokrov, ki preprečuje rast plevelov. Pokrovne rastline pa niso enotna rastlinska skupina, saj mednje sodijo tako grmovnice, vrtnice, trajnice, plezalke, trave in praproti. Lahko so vedno zelene ali listopadne. Njihova rast je lahko čisto pri tleh ali pa so lahko visoke tudi do pol metra. Tudi med enoletnicami najdemo rastline, ki prekrijejo tla.

Lastnosti pokrovnih rastlin
Rastline, ki sodijo v to skupino, imajo:
– pritlehno ali plazečo se rast,
– dolge in usločene poganjke,
– hitro, enakomerno in gosto razrast,
– rast iz koreninskih odrastkov,
– možnost ukoreninjenja ob dotiku tal ali se razmnožujejo z živicami, 
– preprosto in hitro razmnoževanje,
– nezahtevno gojenje.

Raba pokrovnih rastlin
Sadimo jih na površine, ki jih je težko negovati in vzdrževati. Tako jih lahko sadimo na velike površine, kot so javni nasadi v parkih, pred poslovnimi in upravnimi stavbami. V zasebnih vrtovih jih sadimo največkrat namesto trate, saj ta v senci drevja in grmovja ne uspeva dobro. Prav tako se je obnesla zasaditev majhnih površin na severnih straneh hiš, kjer je vzdrževanje trate zaradi sence in neprestane vlage v tleh marsikomu vzelo že veliko dragocenega časa, potrpljenja in ne nazadnje tudi denarja.
Nekako smo že kar navajeni sajenja pokrovnih rastlin na strmih brežinah. Če površine pod živo mejo posadimo s pokrovnimi rastlinami, v poštev pridejo predvsem pokrovne trajnice, si bomo prihranili kar precej časa s pletjem in okopavanjem.
S sajenjem pokrovnih rastlin tla ostajajo vlažna in preprečujejo rast plevela.

Izbor pokrovnih rastlin
Ko se boste odločili, da boste sadili pokrovne rastline, se najprej prepričajte, kakšna so tla, saj na apnenčastih tleh rastline, ki jim prijajo šotna rastišča, ne bodo uspevale. Prav tako je osončenost zemljišča odločilna za izbor rastlin. Pokrovne vrtnice na senčnem rastišču ne uspevajo dobro. Prav tako ne boste sadili funkij na žgoče sonce.
S pravilnim izborom – pri tem nasvet ali pomoč strokovnjaka morda ne bosta odveč – boste dobili želeni učinek. Edino v celoti prekrita površina bo konkurenca nadležnemu plevelu.

V svetli senci dreves uspevajo predvsem trajnice z zanimivimi okrasnimi listi, kot so funkije.

Sajenje pokrovnih rastlin
Zelo pomembna je kakovost sajenja, ki pa je odvisna od:
– priprave terena,
– gostote saditve,
– načina saditve.

Sajenje pokrovnih rastlin z namenom ustvariti gosto rastlinsko preprogo cvetočih ali z listi bogatih rastlin se uveljavlja šele v zadnjem času, saj je vzdrževanje takih površin lažje.

Priprava terena
Zemljišče temeljito očistimo vseh plevelov oz. odstranimo vso vegetacijo. Tega se lahko lotimo ali mehansko ali kemično. Pri prvem načinu tvegamo, da ne odstranimo vseh koreninskih plevelov, z drugim pa lahko, če se ne držimo navodil proizvajalca, na sosednjih površinah naredimo nepopravljivo škodo. Ta način je lahko ekološko sporen. Zagotavlja pa 100-odstotni uspeh uničenja vse biomase na površini, ki jo želimo ozeleniti s pokrovnimi rastlinami.
Nato prst globoko prekopljemo, odstranimo vse plevele, dodamo humus ali dobro uležan hlevski gnoj. Lahko se odločite in izberete tudi ustrezen sadilni substrat. Ko je zemljišče pripravljeno, rastline posadimo.
Na brežini, ki onemogoča raztros lubja, je priporočljiva uporaba mreže (tkanine) iz kokosovih vlaken. Na spodnji strani je prišita preluknjana PVC-folija, ki omogoča dostop vlage do korenin, onemogoča pa razrast plevelov. Priprava terena je enaka kot priprava zemljišča na ravnem. V mrežo nato glede na gostoto saditve z ostrim nožem ali škarjami zarežemo sadilno jamo v obliki križa in rastlino posadimo.

Gostota saditve
Ko sadite, morate vedeti tudi, kako hitro rastejo. Panešpljica in plazeči se brini hitreje prekrijejo tla kot npr. vedno zeleni ižander in plazeča se trdoleska. Če niste neučakani, se boste odločili, da boste posadili na enoto mere, to je na kvadratni meter, manj rastlin, kot je priporočljivo. Tako boste namesto 10 sadik krvomočnic posadili samo šest, kot se je pokazalo v praksi, da še zadošča merilom za pokritje površin. Pri tem boste prihranili v začetku nekaj denarja, časa pa niti ne, saj se bodo površine počasneje zarasle in boste morali ali površine pleti ali pa jim dodajati zastirko, kar pa spet nekaj stane.
Če so sadike velike, jih boste posadili tudi manj. Za večje sadike je treba odšteti tudi več denarja.

Način saditve
Ko zasajate velike površine, priporočamo sajenje različnih vrst pokrovnih grmovnic, da bo površina že na pogled zanimiva. Pri tem pazimo, da sadimo enake vrste v večje skupine (zimzeleno kosteničevje skupaj, petoprstnik skupaj, pokrovne vrtnice skupaj), saj nekatere šele zasajene v večje skupine delujejo homogeno in mogočno. Pri zasajanju manjših površin naj bo število vrst manjše in premišljeno izbrano, še zlasti kar zadeva končno velikost rastline. Z eno vrsto rastlin naj bi prekrili najmanj en kvadratni meter. Rastline vedno sadimo v trikotnik, saj s takim načinom zasaditve pospešimo zaraščanje površine.

Med skupino trav najdemo tudi dobre pokrovne rastline.

Besedilo in fotografije: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.

V letošnjem letu smo pripravili sklop strokovnih predstavitev o trajnicah. Več o tem.

 

Read Full Post »


Prekrivanje površin v vrtu s travnatimi tepihi pridobiva na veljavi predvsem zaradi praktičnosti. Tla so hitro prekrita, celo v enem dnevu, ko gre za polaganje manjših kvadratur talne površine. Izognemo se prenašanju zemlje v notranjost bivalnih prostorov. Ni nam treba skrbeti, koliko na novo posejanega travnatega semena bodo pojedli ptiči oziroma ga bo odnesel veter ali odplavil deževni naliv. Po travnati ruši lahko kmalu hodimo in jo uporabljamo za sprostitvene aktivnosti. Tudi nam ni treba skrbeti za zalivanje položenega tepiha. To pa ni res, boste rekli. Pa še kako imate prav! Kajti prvi in edini ukrep po polaganju je, da moramo travnato rušo močno zaliti. Količina vode naj znaša okoli 20 l/m2. S tem vzpostavimo stik med položeno rušo in podlago. Za naslednja namakanja količino vode prilagodimo, odvisno od oblike in lege terena, letnega časa ter seveda glede na strukturo in teksturo tal.

Da je bila ruša takoj po polaganju premalo zalita, se kaže tako, da so se robovi med posameznimi svitki razmaknili, med njimi so zazijale razpoke. Ob robovih travne bilke rjavijo in ni več dvoma: takšna ruša je obsojena na propad.

Besedilo in fotografija: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.

 

Read Full Post »


Pančičeva smreka, ki jo večina pozna pod imenom omorika (Picea omorika), je temno zeleni iglavec z vitko figuro in izredno pravilno rastjo, ki se lepo vklopi v vsak prostor, zato jo lahko uporabimo pri zasaditvi skoraj vsakega vrta ali zelene površine. Pogosto služi kot zeleno ozadje nižjim cvetočim grmovnicam, azalejam, trajnicam ali enoletnicam. Na večjih vrtovih pa jih zaradi lepe rasti sadimo v skupinah. Značilnost omorike je, da njene košate veje segajo prav do tal. In prav zaradi te značilnosti so pogosto žrtve neznanja.

Da lahko pravilno skrbimo za vrt, potrebujemo vsaj nekaj osnovnega znanja o fiziologiji in o osnovnih značilnostih rasti rastlin. Tako imajo tudi do tal segajoče veje omorike poleg estetske še drugo, za samo drevo precej bolj pomembno vlogo. Omorika ima korenine plitko pod zemljo, zato jih s svojimi nizko rastočimi vejami ščiti pred gaženjem in prevelikimi temperaturnimi nihanji. Gosto rastoče veje zmanjšujejo tudi prekomerno izhlapevanjem vlage iz tal.

Vzdrževalci vrtov so ob košnji trave prepričani, da njihovo delo ni temeljito opravljeno, če ne morejo s kosilnico trave pokositi prav do drevesnih debel. Ker jih do tal segajoče veje motijo, težavo rešijo tako, da te veje preprosto porežejo. S tem pa naredijo dvojno škodo.

Zato vsem v premislek še tale nasvet. Ko kupujemo nove rastline, preberimo ali povprašajmo (strokovno podkovanega) prodajalca o njihovih bistvenih značilnostih in potrebah pri vzdrževanju. Če za vzdrževanje vrta najemamo pomoč, pa se prepričajmo, da je dovolj strokovna, ne samo poceni.

Z rezjo spodnjih vej je omorika estetsko iznakažena, kar zagotovo ni v prid videzu vrta. Še veliko bolj usodno škodo pa prizadenemo drevesu samemu, ker mu odvzamemo naravno zaščito koreninskega sistema. Posledice so se zelo izrazito pokazale v sušnem in vročem poletju pred nekaj leti, ko je veliko tako obrezanih omorik zaradi izsušitve propadlo.

Besedilo in fotografiji: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »

Older Posts »