Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘arborist’


Namen tekmovanja je predstavitev drevesnega plezanja, ki ga uporabljajo arboristi pri svojem delu širši javnosti, izmenjava izkušenj in znanja. Tekmovalci so se pomerili v petih različnih disciplinah. Vsaka disciplina je imela svojo postajo, na kateri sta bila dva sodnika. Sodniki so točkovali izvedeno delo in merili čas, ki ga je tekmovalec potreboval za izvedbo določene naloge.

Discipline na tekmovanju so bile:

  • Delovno plezanje – tekmovalec pokaže kako spreten je v premikanju po drevesni krošnji z uporabo plezalnega pasu, delovne vrvi in ročne žage
  • Reševanje ponesrečenca – tekmovalec se izkaže v hitrosti reševanja ponesrečenca, ki je obvisel na vrvi na drevesu in se sam ni sposoben varno spustiti na tla
  • Metanje metalne vrvice in vzpostavitev dostopne vrvi – tekmovalec mora v čim krajšem času vzpostaviti vrv za dostop v drevesno krošnjo na dve točke izmed osmih označenih
  • Hitrostno plezanje – tekmovalec pleza po v naprej določeni poti na drevo do višine 25 m
  • Footlock – posebna disciplina, kjer se mora tekmovalec s pomočjo prusikovega ali drugega odobrenega vozla povzpeti po dvojni vrvi v drevo 12 m visoko

Tekmovanja se je udeležilo 18 tekmovalcev, ki se ukvarjajo z nego dreves na višini in posamezni dijaki SGLS Postojna.

Drevesnega plezanja v Postojni sta se udeležila tudi naša arborista Mirko Silan in Jan Maček. Pomerila sta se v vseh disciplinah in po številu točk pristala v zlati sredini. Tekmovanje je trajalo cel dan, med posameznimi disciplinami je bilo dovolj časa, da so si tekmovalci med seboj izmenjali znanje in izkušnje.

 

Pripravil: Vasja Dornik univ. dipl. inž. gozd.

Advertisements

Read Full Post »


Fotografije prikazujejo postopek podiranja drevesa. Delo je strokovno opravil arborist Arboretuma Volčji Potok.

Dvigalo-košara je pri obžagovanju dreves varen pomočnik.

Podiranje dreves po kosih.

Izdelava zaseka za usmerjen padec hloda.

Hlod je varno pristal na tleh. Arborist je še vedno na drevesu in se pripravlja na novo dogodivščino.

Zakaj izbrati arborista za delo na drevesu?

Pripravil: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Vloga drevja v urbanem okolju

Drevje v urbanih naseljih ima več pomembnih vlog, ki bistveno izboljšajo kakovost našega življenja. Drevo ima v urbanem okolju pomembno estetsko vlogo, saj drevesa sadimo na vrt zato, da nam polepšajo bivalno okolje. S svojo krošnjo senčijo okolico in s tem hladijo ozračje v vročih poletnih mesecih. Z izparevanjem vode iz listnih rež zvišajo zračno vlago in tako v sušnih mesecih poskrbijo za bolj vlažen zrak. Na listno ploskev se ulovijo prašni delci, zato je zrak bolj čist. Gosta krošnja zaustavlja nezaželene poglede, ustavi snop svetlobe, ki jo oddajajo avtomobilski žarometi in lahko deluje kot zvočna ovira. Poleg naštetih vlog se pri mnogih ljudeh ustvari nekakšna vez med lastnikom in njegovim drevjem, grmovjem in drugimi rastlinami, tako rastline pripomorejo tudi k psihični razbremenitvi.

Drevje v urbanem okolju ima pomembno vlogo

Znanja arborista

Pri oskrbi drevja moramo upoštevati biologijo drevesa, vse zgoraj naštete vloge in predvideti posledice, v kolikor se bomo lotili obrezovanja ali odstranitve drevesa. Arborist razpolaga s širokim znanjem o drevesni biologiji (kako drevo raste, razlike med posameznimi drevesnimi vrstami, fiziologija drevesa, razlika med različnimi lesnimi tkivi, bolezni drevja …), pozna vse vloge drevesa, ki jih ima v urbanem okolju, seznanjen je z različnimi tehnikami obrezovanja za različno stara drevesa, z najprimernejšim časom obrezovanja in pozna vse ostale moderne arboristične tehnike (povezovanje krošnje, podpora posameznih vej, pravilno sajenje sadik, ravnanje s poškodovanim drevjem …).

Pri obrezovanju drevja moramo upoštevati osnovno pravilo, ki se glasi: Obrezano drevje mora imeti obliko krošnje, ki je na las podobna krošnji, ki je za takšno drevo značilna in laično oko ne sme zaznati, da je bilo drevo obrezano. V enem letu se na istem odraslem drevesu ne sme odstraniti več kot 25 % krošnje. Upoštevati je treba standarde za obrezovanje drevja. Lahko se upošteva evropske standarde (ETPG), nemške standarde (DIN) ali ameriške standarde (ANSI). Standardi za segment obrezovanja predpisujejo način obrezovanja pri različnem drevju, dopustno količino odstranjenega vejevja, tehnike obrezovanja, vrvne tehnike, varnost ….

Lipa pred obrezovanje

Obrezovanje s pomočjo prostega plezanja

Obrezana lipa

Obglavljena drevesa

Problem obrezovanja dreves vidim v načelu, da drevo lahko obreže vsak, ki zna rokovati z motorno žago, ne pozna pa ničesar, kar sem naštel v zgornjih odstavkih. Tako se pojavijo različni stili obglavljanja dreves. Nekatera drevesa obglavljanje preživijo druga se takoj posušijo. Estetska in ostale vloge obglavljenih dreves so močno prizadete ali pa jih sploh nimajo več. Neizpodbitno dejstvo ostaja, da je obglavljeno drevje zelo nevarno za ljudi in okolico, saj se v kasnejših letih (v kolikor obglavljanje preživi) lahko nenapovedano odlomi težka veja ali prevrne celo drevo.

Obglavljeno drevo ni več lepo in postane nevarno

Strokovno obrezovanje z dvigalom

Drevje je izpostavljeno stresom

Drevesa v urbanem okolju živijo pod večjim stresom kakor tista v gozdu. Zrak je onesnažen, izpostavljena so vandalizmu in različnim mehanskim poškodbam, korenine nimajo dovolj rastnega prostora, površinska voda odteka v obcestne kanale in ne pride do korenin, v zimskem času so izpostavljena soljenju cest …

V kolikor nepravilno obrezovanje sovpade z močnimi stresnimi dejavniki, lahko drevo propade v istem letu, kot je bilo obrezano. Arboristično znanje nam omogoča prepoznati strese, ki se odvijajo v drevesu, in tako prilagodimo ukrepe vsakemu posameznemu drevesu. S takšnim ravnanjem lahko ohranimo drevo še vrsto let.

Besedilo: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd.

Fotografije: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd., Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh., Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Več o arboristiki

Read Full Post »