Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘sajenje dreves’


V četrtek, 22. 11. 2012, smo pred OŠ Domžale sadili drevesa in s tem praktično nadgradili usmerjenost šole k vzgoji za trajnostni razvoj (VITR).

Ob šolskem vrtu je tako nastal pravi mali sadovnjak, saj smo posadili 6 slovenskih avtohtonih sadnih dreves: 2 češnji, 1 kutino, 2 jablani, 1 hruško ter lesko. Oreh smo umestili na travnik med šolskim vrtom in igriščem, kjer upamo da bo v prihodnje v njegovi košati senci nastala tudi »učilnica na prostem« za učenje naravoslovnih vsebin v naravi. Divji kostanj pa smo posadili na obnovljeno igrišče ob šoli. Na šolskem vrtu smo posadili tudi dve aroniji. Pri zasaditvi so nam pomagali strokovni vrtnarji iz Arboretuma Volčji Potok, projekt pa je omogočila KS Slavka Šlandra, s svojimi strokovnimi nasveti umestitve dreves v prostor pa nam je pomagal dr. Habe, za kar sem mu zelo zahvaljujemo.

Pri sajenju dreves so bili prisotni vsi predstavniki ekošolske skupnosti (dva učenca na razred), da so se seznanili s ciljem šole, da šolski vrt nadgradimo še z avtohtonimi sadnimi drevesi in tako poskušamo še bolj celostno v šolski program vključiti pomen samooskrbe in pridelovanja zdrave, ekološko pridelane hrane, kar je ključen cilj projekta Shema šolskega sadja.

Strokovnjaki iz Arboretuma Volčji potok so učencem najprej strokovno razložili in pokazali, kako se pravilno posadi drevo, nato pa so prijeli za lopate in drugo orodje tudi učenci, ki obiskujejo izbirne predmete, ki praktično vključujejo VITR vsebine v svoj program: kmetijstvo, okoljska vzgoja 1, 2, 3, raziskovanje organizmov v okolici šole ter načini prehranjevanja. Sajenje dreves so si ogledali tudi mlajši učenci podaljšanega bivanja.

Vsi učenci in zaposleni na OŠ Domžale se zavedamo, da predstavlja sajenje dreves pomembno gesto pri ohranjanju narave, za kar se bomo vsi še naprej zavzemali znotraj projekta ekošola.

Napisale: Monika Majcen, Lucija Novak, Sara Frelih, Amra Lulić in Neža Čerin.

Mentorica: mag. Katarina Vodopivec Kolar, vodja ekošole OŠ Domžale

Advertisements

Read Full Post »


Pahljačasti javor (Acer palmatum) ima izrazito plitve korenine, kar pomeni, da ga hitro prizadene suša. Ko izbiramo mesto za sajenje, zato izberemo polsenčno lego. Delna senca je priporočljiva tudi na lahkih, peščenih tleh.

Če sadimo pahljačasti javor na sončno mesto, moramo tla v širini krošnje pokriti z zastirko. Plast borove skorje (debela 7-10 cm) ali drugega naravnega materiala zadržuje v tleh vlago in preprečuje pregrevanje tal. Zastirka je koristna tudi pozimi, ker blaži temperaturne skrajnosti.

Idealna tla za javor so sveža ali vlažna, dobro prepustna in rahla. Najboljša je peščena ilovica z večjim deležem humusa in z blago kislo reakcijo. Kljub temu, da je pahljačasti javor prilagodljiv, pa odpove na zelo težkih glinastih tleh, ki so neprepustna za vodo. Ne more preživeti tudi na tleh, ki so jih stisnili gradbeni stroji. Kjer pahljačastemu javorju razmere ne ustrezajo, ga napadajo glivične bolezni in pozimi pozebe.

Zdrava sadike so na zimski mraz občutljive le prva leta, vrasla drevesca nič več. Ob dolgotrajnih poletnih sušah pahljačasti javor zalivamo.

Oglejte si bogato ponudbo javorjev v vrtnem centru Arboretum!

Besedilo: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »


Vsako večje drevo moramo po sajenju privezati. Na zimo se privezovanje priporoča tudi za iglavce, kot so smreke in borovci. Opora naj bi bila rastlinam v pomoč, da se lepo vrastejo in dobro ukoreninijo. Za privezovanje je priporočljivo uporabljati naravne materiale, kot so kokos, sisal, rafija … Ti trakovi naj bodo dovolj široki in naj ne vsebujejo žice. Rastlino h kolu privežemo v obliki osmice. Oporo je treba po tem, ko se sadika vraste, odstraniti. Če tega ne storimo pravočasno, se lahko vezni material zažre v deblo rastline. Rastlina je na tem delu ranljiva, saj je lahko poškodba kambija tudi vzrok propada rastline. Privez med vraščanjem večkrat zrahljamo, kajti če privez premočan se lahko zgodi, da korenine »bingljajo» v zraku. Zračni žepi, ki so okrog korenin, pa povzročijo odmrtje korenin in s tem cele rastline.

Nepravilno privezovanje dreves

 

Drevo je tako tesno privezano k opornima količkoma, da je kar obviselo med njima kot gugalnica

 

Vrvica je ostala zažrta v drevesno skorjo

Dobro vidne posledice prepozno odstranjenega preveč zategnjenega traku

 

Pravilno privezani drevesi

Ali želite, da bo tudi vašo drevo pravilno posajeno in privezano?

Besedilo: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Fotografije: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh. in Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »