Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for julij 2013


Pušpan je bil v preteklosti in še vedno je zelo priljubljena rastlina. Globalizacija, ki nam je prinesla veliko dobrih in tudi veliko slabih stvari, ni prizanesla okrasnim rastlinam. Pušpanu je prinesla bolezni in škodljivce, ki jih prej ni poznal.

V Sloveniji ima pušpan tradicijo na kmečkih vrtovih in v parkih, posebej tistih, ki so bili zasnovani kot formalni parki, kar recimo vidimo v Arboretumu Volčji Potok in v Botaničnem vrtu Sežana. Sodobni oblikovalci vrtov radi uporabljajo pušpan v koritih in večjih loncih. V posodah deluje izredno elegantno, kar malo aristokratsko. Ker se ga da tudi lepo rezati in oblikovati, je primeren tudi za tiste, ki ne premorejo veliko površin za okrasne rastline.

Pušpan je najlepši, ko je popolnoma zdrav in sije v intenzivni zeleni barvi. A takšen ni vedno. V tem sestavku večino pozornosti namenjamo uničevalki pušpana, ki je v Sloveniji le malo časa, deluje pa neverjetno hitro in uničujoče ter je letos pozno poleti precej prizadela veliko pušpanovih rastlin.

To je pušpanova vešča (Cydalima perspectalis). V Evropi jo poznamo le nekaj let in ker leti hitro in je ne zanimajo meje, je že v Sloveniji. Prvič je bila opažena v letih 2009 in 2010. Ko izleže jajčeca, jih prilepi na spodnjo stran listov in jih tako zelo učinkovito skrije. Iz njih se izležejo neverjetno požrešne gosenice, ki povprečen pušpan uničijo v 5 do 7 dneh. Pri meni doma je vešča temeljito opravila »delo« med enotedenskim dopustom. Slike povedo vse. Jeze in razočaranja seveda nisem posnel, si ju pa lahko predstavljate.

Preprečevanje novega cikla

Če gosenic ne uničite, se po končanem žretju zabubijo med ostanki pušpana. Po nekaj tednih se izleže vešča, ki poišče nove gostiteljske rastline. Cikel se ponovi do štirikrat letno, v letih, kot je bilo letošnje, pa si upam trditi, da tudi petkrat.

Ko se borimo proti vešči, moramo uporabiti škropilnice z močnim pritiskom, da zrak s kapljicami dobesedno prevetri grmiček pušpana. Insekticidi so lahko dotikalni ali želodčni.

Naravni sovražniki so ptiči, zato pozimi ne pozabimo na njih. Povabimo jih v bližino svojih domov s tem, da jih malo pogostimo in jim z zasaditvijo in gnezdilnicami ponudimo možnosti za gnezdenje. Poleti nam bodo radi pomagali v borbi proti veščam in tudi proti podobnim nadlogam na ostalih rastlinah.

Pušpanova vešča

Pušpanova vešča

Pušpanova vešča

Od zelenega pušpana do katastrofe – v tednu dni.

Pušpanova vešča

Škodo na rastlini povzroči gosenica pušpanove vešče.

Besedilo in fotografije: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Vir: Marko Mikuletič, Vrtnar 2/2012, letnik XXI, stran 36

Read Full Post »


Voda je za rastline izrednega pomena. Pri pomanjkanju vode rastline izgubijo napetost v tkivih, zato začnejo veneti. Ker je veliko biokemičnih procesov vezanih na vodo, njeno pomanjkanje onemogoča normalno rast in razvoj rastlin. Zato je zalivanje eno najbolj pomembnih vrtnarskih opravil. Na to, da moramo zaliti zadosti in ob pravem času, smo že opozorili. Poleg količine pa moramo paziti tudi na to, kako zalivamo. Glavni načini zalivanja so: namakanje, kapljično zalivanje, razni načini pršenja itd.

Lahko se odločimo za katerikoli način, pomembno je predvsem, da smo pri izbiri pršilnikov oz. šob pozorni na to, kako velike so kapljice, ki jih naredijo. Glavno pravilo je, manjše kot so kapljice, lepše in učinkoviteje bomo zalili. In zakaj naj bi bile kapljice pri zalivanju čim manjše? Drobne kapljice lepše sedejo na zemljo in se lepo vežejo na substrat. Tako ni nevarnosti, da bi se nekontrolirano premeščale. To v praksi pomeni, da se voda ne spira in ne odteka izven dosega rastlin. Taka površinska voda gre namreč v nič. Po zalivanju z razpršilci, ki proizvajajo drobne fine kapljice, ostane zemlja rahla in se ne zaskori. Zalivanje z drobnimi kapljicami ima dvojni pozitivni učinek: boljši izkoristek porabljene vode in rahlo zemljo, v kateri rastline bolje uspevajo.

 Zalivanje

Neprekinjen curek, je navadno dober le za čiščenje tlakov.

Zalivanje

Z razpršilcem namenjenim zalivanju občutljivih rastlin, so kapljice manjše in ne zaskorjijo zemlje. Rastline bolje uspevajo, kajti površina tal ostane propustna.

Besedilo in fotografiji: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »