Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for april 2014


Gospa Darja iz Pirana sprašuje katera vrtnica lepo cveti ob Hotelu Palace?

Vrtnice

Vsako pomlad že desetletija nas v Portorožu s cvetenjem razveseljuje Banksina vrtnica – Rosa banksiae ‘Lutea’. Sodi med močno rastoče vzpenjave vrtnice. V času cvetenja se rastlina skrije pod majhnimi, vrstnatimi in bujno dišeči cvetovi.

Vrtnice

Slika prikazuje konec aprila cvetočo vrtnico.

Obiskovalce prevzame bogastvo drobnih cvetov, ki v socvetjih lahko lepšajo pergolo, ograjo, steber … To vrtnico srečujemo predvsem v primorskih delih, ker ne prenese nizkih temperatur. Rosa banksiae ‘Lutea’ nima trnov. Kje jo lahko kupimo ? Na Primorskem imamo dobre vrtnarije z bogato ponudbo za obmorske kraje primernih vrtnic.
Za vse vrtnice je pomemben pravilen izbor mesta saditve, pravilna saditev v rodovitno prst, ki ji dodamo hlevski preperel gnoj. Bogato cvetenje torej dosežemo z dodajanjem gnojil in pravilnim obrezovanjem. S hlevskim gnojem gnojimo pred zimo ali zgodaj spomladi, z mineralnim gnojilom (»umetnim gnojem«) pa po prvem cvetenju. Od junija naprej do jeseni ne gnojimo. Vrtnice na gredicah prvič v letu obrežemo pomladi po koncu zmrzali, redno in sproti pa režemo tudi odcvetele cvetove. Jeseni obrezujemo le toliko, da lahko gredo uredimo in dna stebel vrtnic zavarujemo pred zmrzaljo.

Pripravila: Andreja Kalan Lovšin, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Vprašanja o številu živih rastlinskih vrst nikoli ne prinesejo natančnega odgovora. Razlogov za to je več: izumiranje rastlinskih vrst, nastajanje novih vrst in obstoj neodkritih vrst. Da je zadnji našteti razlog resničen, priča tudi leta 1994 odkrita rastlinska vrsta volemija (Wollemia nobilis).

Približno 200 km severozahodno od Sydneyja leži narodni park Wollemi, v katerem je leta 1994 čuvaj David Noble odkril manjši sestoj neznanih rastlin. Ob proučevanju rastlin so odkrili, da gre za vrsto, ki so jo že odkrili v fosilnih ostankih. Znanstveno ime so ji nadeli po parku (Wollemia) in najditelju (nobilis). Botaniki predvidevajo, da je ta rastlinska vrsta stara okrog 200 milijonov let in je torej iz časa, ko so po Zemlji hodili še dinozavri. Zaradi starosti je volemija živi fosil.
V naravnem sestoju v Avstraliji raste manj kot sto dreves. Najvišja ima okrog 40 m, stara naj bi bila več kot 1.000 let. Zanimivo, predvsem pa odgovorno je, da so ob odkritju volemij najditelji zamolčali, kje je njihovo naravno nahajališče. S tem so preprečili, da bi »lovci na rastline« sestoj s trganjem poškodovali ali celo uničili. Poskrbeli pa so, da so drevesničarji volemijo razmnožili in že leta 2005 so jih ponudili na dražbi. Cene prvih so bile precej visoke (do 7.000 avstralskih dolarjev). Danes so cene precej nižje in volemijo lahko kupimo tudi v Sloveniji. Zanjo bomo odšteli 200 evrov ali več, odvisno od velikosti rastline.
Volemija je golosemenka, uvrščena v družino aravkarijevk. Iglice niso zelo trde in ne bodejo. Glede na podatke iz tujine je na mraz občutljiva, pozimi prenese temperature do -10 °C. Poleti zdrži do 45 °C. Izkušnje tistih, ki v Sloveniji volemijo že imajo, kažejo, da je zadnja tri leta preživela zimo brez poškodb tudi na prostem. Le zaščititi jo je bilo treba: obložiti s slamo in oviti s folijo z zračnimi mehurčki, na korenine pa natresti 15-centimetrsko plast suhega listja.

Volemija

Volemija raste tudi v Arboretumu Volčji Potok.

Pripravila: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Volemija (Wollemia nobilis)

Gre za iglasto drevo, ki smo ga do nedavnega poznali le iz 200 milijonov let starih fosilov. Leta 1994 so v Avstraliji odkrili ozko in strmo sotesko, v kateri je raslo približno 100 dreves takrat neznane vrste. Rastišče in drevesa skrbno varujejo, da ne bi prišlo do kraj in uničevanj. Kasneje je bilo ugotovljeno, da se vsa drevesa v soteski dotikajo s koreninami in da dejansko ne vedo, koliko dreves je v sestoju.

V Arboretumu Volčji Potok smo volemijo posadili leta 2009.

Volemija Več o volemiji

Ginko (Ginkgo biloba)

Iglavec s pahljačastimi listi je bil dobro poznan iz 270 milijonov let starih fosilov. Mnogo stoletij so ga v skritih kitajskih templjih gojili menihi. Med letoma 1920 in 1930 so bili v vzhodni Kitajski najdeni ginkovi gozdovi, za katere so ugotovili, da jih ni posadil človek. Ginko je zaradi priljubljenosti pogosto sajena parkovna vrsta, saj je zelo odporna in tolerantna.

V Arboretumu Volčji Potok imamo eno moško in eno žensko drevo. Njuna starost je ocenjena na 80-90 let.

Ginko Več o ginku

Metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides)

Eno samo drevo je bilo odkrito leta 1943 na Kitajskem, štiri leta kasneje v njegovi bližini pa cel gozd. Botaniki in vrtnarji so takoj začeli pošiljati semena po svetu, zato je danes metasekvoja dobro razširjena. Nepoznavalec jo bo lahko zamenjal z močvirskim taksodijem. Teh je v Arboretumu več in jih prepoznamo po zračnih koreninah.

Metasekvoja v Arboretumu Volčji Potok je bila posajena leta 1953 kot prva predstavnica te vrste v Jugoslaviji.

Metasekvoja Več o metasekvoji

Read Full Post »