Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘rastline’


Med najpomembnejša drevesa v starodavnem čaščenju spadajo breza, bukev, hrast, smreka, macesen, bor in lipa. Breza je bila nepogrešljiva v starodavnih obredih, ki so zagotavljali rodovitnost in vključevali zaščito pred strelo in zli duhovi. Tudi bukev je veljala za sveto drevo, ki varuje pred nevihto in strelo. Mnogi so verjeli, da v krošnjah bukve prebivajo nadnaravna bitja, ki so povezana z vremenskimi nevšečnostmi. Na Koroškem so bukev povezovali tudi z ženitnimi običaji – bukev naj bi dekletu priskrbelo ženina, če se dekle z glavo zaletava vanjo. Hrast je po vsej Evropi predstavljal središče poganskega čaščenja, slovanska ljudstva so verjela, da se v njegovi krošnji nahaja bog groma in nevihte Perun ali Gromovnik. Želode so staroverci zatikali za okna in vrata svojega doma ali pa jih nosili pri sebi za osebno zaščito in povečanje plodnosti.

Smreka je bila po drugi strani čaščena kot drevo, ki zaradi svoje zimzelene narave ohranja vero v večno življenje ter zagotavlja blaginjo in rodovitnost. Prav zato ima še vedno podobno vlogo tudi v božičnem času, čeprav se je navada okraševanja smreke pojavila šele pred dobrim stoletjem. Ohranil se je tudi običaj postavljanja mlajev, ki simbolizirajo zdravje in blaginjo vaške skupnosti in družine. Macesen je veljal za drevo, ki prinaša srečo mlademu rodu in varuje dom pred ognjem oz. nevihto, zato so ga uporabili zlasti v obredih, povezanih s poletnim sončevim obratom tj. v času kresne noči. Tudi bor je bil v slovenski magični praksi nadvse uporaben – iglice, les in storži (slednjim so pripisovali še posebej izrazito magično moč) so se po navadi uporabljali za kadila kot zaščita pred zli silami, na Štajerskem in Koroškem pa so uporabljali zakurjen borov les tudi za povečanje rodovitnosti polj in življenjske energije.

Za lipo lahko Slovenci rečemo, da je pravi narodni simbol – v naši mitologiji nastopa kot drevo zmage, zdravja, rodovitnosti, družabnosti in svetosti. Pod lipo so po navadi potekali iniciacijski plesi uvajanja mladih v družbo odraslih – t. i. koroški obred »rej pod lipo« tako predstavlja sproščenost, veselje in zdravje za vso skupnost. Ljudske pesmi o Kralju Matjažu razkrijejo, da Kralj Matjaž pooseblja slovenski narod, ki spi – lipa, ki bo s svojim opojnim vonjem zbudila osvoboditelja, pa predstavlja duh slovenstva. Pravljice in legende tako odražajo globoko zakopane želje, strahove in moči naroda, ki so bili nekoč veliko bolj neposredno povezani z zaznavanjem in občutenjem gozda in dreves.

Rastlina je sveta od korenin do cveta

Pripravila: Miša Gams
Vir: Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, samozaložba, 2015

Več na to temo boste izvedeli v predavanju Vlaste Mlakar, ki bo potekalo 2. 10. ob 16.00 v pritličju upravne stavbe Arboretuma. Vabljeni! Plača se vstopnino v park. Predavanje je brezplačno in bo potekalo v vsakem vremenu. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 30. 9. do 12. ure.

Read Full Post »


Drevo je v različnih kulturah eden najmočnejših in najbolj pogostih simbolov – predstavlja simbol življenja in cikličnega razumevanja časa. Drevesom so pripisovali tudi zdravilne in obrambne lastnosti.

Ste vedeli, da:

  • je najvišje drevo na svetu orjaška sekvoja v Severni Ameriki, ki meri v višino kar 115 m? Za primerjavo – v Sloveniji je že vrsto let najvišja Sgermova smreka na Pohorju. Visoka je 62 m.
  • je najdebelejše drevo na svetu cipresa v Mehiki, ki se nahaja pred cerkvijo v kraju Santa Maria del Tulle in ima kar 14,36 m premera? Najdebelejše drevo v Sloveniji je Najevska lipa s 3,58 m premera …
  • je najstarejše drevo na svetu preko 4800 let star bor (Pinus longaeva), ki se nahaja v ZDA, medtem ko ima najstarejši koreninski sistem 9550 let stara jelka na Švedskem. Najstarejše drevo v Sloveniji je 1050 let star macesen pri Kranjski Gori. Najstarejša drevesna vrsta pa je nedvomno ginko (Ginkgo biloba), ki se je na Zemlji pojavil pred 160 milijoni leti?
  • so v Sloveniji pogosta t. i. »spominska« drevesa, ki spominjajo na določen dogodek in imajo vrezano določeno letnico. Leta 1991 je bilo zasajenih kar nekaj »osamosvojitvenih« dreves, predvsem lip, ki nas še vedno spominjajo na osamosvojitev Slovenije.
  • da v vodniku za umne kmetovalce in gozdne posestnike iz leta 1935 lahko preberemo: »Gozd je živa, dovršena in uravnovešena celota, orjaško telo z orjaškimi udi za dihanje, prebavo, obrambo. Če mu iztrgam enega teh udov, umre, kakor umre naše telo. Njegova sestava in ustroj sta kakor velikanska ura z neštevilnim, zamotanim kolesjem. Gozd je torej bitje, ki živi svoje posebno življenje ne glede na to, kako živi vsak posamezni njegov prebivalec, kako se poraja in kako umira posamezno drevo.«

Pripravila: Miša Gams

Read Full Post »


Lokvanji

Lokvanji so vodne rastline iz družine lokvanjevk (Nymphaeaceae), ki so s koreniko pritrjeni v tla. Cvetovi in listi rastejo na koncu čvrstih, prožnih stebel, ki pri nekaterih vrstah dosegajo 3m dolžine. Cvetovi lokvanjev so še bolj skrivnostni, ker so zjutraj zaprti, okoli poldneva se odprejo in pokažejo svojo lepoto, na večer pa se spet zaprejo in celo nekoliko potonejo v vodo. To je prilagoditev žuželkam, saj so te opraševalke najživahnejše v toplih popoldnevih. V slabem vremenu, ko je vetrovno ali dežuje, pa so cvetovi zaprti, da se ne zmočijo. Semena lokvanjev plavajo na površini in jih raznaša voda.

Listi so okrogle oblike, ker takšna oblika preprečuje trganje, kadar veter razburka vodno površino. Bleščeča zgornja površina lista odbija deževne kaplje, da se listi v nalivu ne zmočijo. Listne reže, ki jih imajo rastline običajno na spodnji stani listov, so pri lokvanju na zgornji strani. Razmislite, zakaj je tako! Različna vodna bitja koristno uporabljajo lokvanjeve liste. Vodni polži se na njih pasejo in odlagajo jajčeca. Žabe na listih počivajo ali pa skrite pod njimi prežijo na žuželke.

Lokvanji

V preteklosti so ljudje lokvanjeve korenike uporabljali za kuho in peko. Korenika vsebuje veliko škroba, glukoze, tanina in alkaloide. Zaradi slednjih je užitna le prekuhana ali drugače toplotno obdelana. Včasih so korenike posušili, zmleli in uporabljali za peko kruha. Popraženo seme lokvanja so uporabljali za kavni nadomestek.

Danes je beli lokvanj zaradi nabiranja cvetov in osuševanja ribnikov ranljiva vrsta.

Lokvanji

Lokvanji v jezeru Otočec.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

 

Read Full Post »