Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘CŠOD’ Category


Pogled na cvetoče divje kostanj je vedno navdušujoč. Pri opazovanju cvetov oz. socvetij sem naletela na različne vrste oz. sorte divjega kostanja. Poglejmo katere.

Navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) je v Sloveniji najpogosteje sajen divji kostanj. Ljudje so prepričani, da je to naša domača drevesna vrsta, tako domač nam je. Pred ledenimi dobami je rasel po vsej Evropi, danes v naravi raste le na Balkanskem polotoku.

Pokončna, do 30 cm dolga socvetja sestavljajo številni belkasti cvetovi, pogosto olepšani z rdečo ali rumeno pego. Sorta z vrstnatimi cvetovi je Baumannii.

Divji kostanj je drevesna vrsta, katere pojavnost v Sloveniji upada. Razloga sta dva: škodljivec zavrtač divjega kostanja in glivična bolezen listna sušica. Oba povzročita, da listi že poleti porjavijo in včasih celo odpadejo.

Rožnati divji kostanj (Aesculus × carnea Hayne) je v primerjavi z navadnim divjim kostanjem nižje drevo. Na rožnatih ali rdečih cvetovih, ki sestavljajo do 20 cm dolga socvetja, najdemo rumeno pego.

Rožnati divji kostanj ne raste v naravi, najdemo ga le kot okrasno drevo. Nastal je s križanjem navadnega in rdečega divjega kostanja.

Rumeni divji kostanj (Aesculus flava Soland.) je okrasno drevo, ki izhaja iz Severne Amerike. Že ime pove, da so njegovo cvetovi rumene barve. Po obliki so ožji kot pri prej naštetih vrstah. V Sloveniji redko naletimo na njega.

Drobnocvetni divji kostanj (Aesculus parviflora Walt.) je širok grm, visok do 5 m, cveti poleti (julija in avgusta) z drobnimi belimi cvetovi.

V maju, ko cvetijo drugi divji kostanji, drobnocvetni divji kostanj šele nastavlja svoja socvetja.

 

Pripravila: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.
Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Read Full Post »


Na sprehodu po gozdu ali parku lahko pod smrekami večkrat opazimo nenavaden pojav. Tla pod krošnjo so prekrita s kratkimi smrekovimi vejicami. Njihova količina je taka, da takoj pritegne pozornost. In kaj se dogaja?

Smreka

Množica vejic, ki so dolge 5 – 10cm, je znak, da se v bližini nahajajo veverice. Pozimi, ko iščejo hrano, se na smrekah lotijo popkov moških socvetij, ki so nameščeni ob izrastišču lanskoletnih kratkih poganjkov. Moška socvetja izgledajo kot drobni storžki in predstavljajo za veverice slasten in energijsko bogat obrok. Veverice odgriznejo kratke vejice tam, kjer so nameščena socvetja, da jih lažje dosežejo. Pojedo skoraj vse, edina sled za socvetjem je nekaj kolobarjev izvotljenih lusk, ki ostanejo na spodnjem delu odgriznjenih vejic.

Smreka

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Read Full Post »


Na sprehodu skozi Arboretum pritegnejo pozornost grmi, ki cvetijo z velikimi rumenimi cvetovi in omamno dišijo. To so značilnosti rumenega sleča (Rhododendron luteum) včasih bolj znanega pod imenom pontska azaleja. V Sloveniji raste v naravi zgolj na treh rastiščih (Boštanj, Vrhek pri Šentjanžu, Brusnice pri Novem mestu), njegova rastišča izven meja Slovenije pa so v vzhodni Evropi, Mali Aziji in na Kavkazu.

Rumeni sleč je bil v Sloveniji odkrit zelo pozno. Leta 1954 ga je na Gorjancih našel Miha Ogorevc, nekdanji direktor Arboretuma. Zaradi redkosti je uvrščen med ogrožene rastlinske vrste in je v Sloveniji zavarovan od leta 1976.

Je listopadni grm iz družine vresovk (Ericaceae), ki zraste navadno več kot meter visoko. Rumeni cvetovi s petimi prašniki in enim pestičem močno dišijo. Rastlina je strupena (andromedotoksin), strupen je tudi vonj, ki povzroča glavobol, in strupen je celo med. Zelo drobna semena raznaša veter.

Raste v kislih tleh brez apnenca in na toplih rastiščih, pogosto na obronkih gozdov v družbi kostanja, bukve in gradna.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Več o strokovni predstavitvi Sajenje slečev  in Dnevih rododendronov

Read Full Post »


April je mesec, ko med cvetočimi grmovnicami najbolj izstopajo magnolije. Drevesa ali grmovnice, vse odlikujejo veliki, včasih tudi dišeči cvetovi.

 

Zaradi visokih marčevskih temperatur, so letos magnolije s cvetenjem pohitele in druga polovica marca je že bila v znamenju cvetenja magnolij. A prvi april je prinesel streznitev: prehitevanja v naravi ni. Nizke temperature (-2 ⁰C) so močno poškodovale cvetove magnolij. Namesto belih ali rožnatih cvetov, so z vej viseli rjavo obarvani cvetni listi. Poškodbe od mraza so bile precej odvisne od mikrolokacije v Arboretumu. Na izpostavljenih legah so bili poškodovani vsi cvetovi, na bolj zaščitenih pa samo nekateri. Ker pa na srečo niso zgodaj zacvetele vse magnolije, lahko pri nekaterih njihove lepe cvetove opazujemo tudi sedaj, aprila.

 

Rod magnolija (Magnolia) je uvrščen v družino magnolijevk (Magnoliaceae). Predstavniki te družine izhajajo iz Azije, Severne in Srednje Amerike.
Magnolije spadajo med najnižje razvite kritosemenke in morda so svojo primitivno telesno zgradbo nekakšna evolucijska povezava med golosemenkami in pravimi cvetnicami ali kritosemenkami. Je žužkocvetka. Plodni listi so pri magnolijevkah že zraščeni v plodnice, a so spiralasto nameščeni – podobno kot v storžu iglavcev. Na enak način so nameščeni tudi prašniki. Po oprašitvi in oploditvi se cvet magnolij razvije v soplodje, ki ga sestavlja mnogo posameznih plodičev.
Iz družine magnolijevk raste v Arboretumu še tulipanovec, ki je predstavnik rodu Liriodendron. Ta bo zacvetel v drugi polovici pomladi.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Read Full Post »

Race pozimi


Zimski sprehod po Arboretumu nas vodi tudi mimo zaledenelih jezer. Po nekaterih od njih se sprehajajo race. Ob misli, da bi morali mi bosi stopati po ledu ali čofotati po mrzli vodi, nas kar zmrazi. Za vodne ptice, kot so labodi, goske in race pa je to povsem običajno. Kljub temu, da imajo stalno telesno temperaturo celo višjo od človeka, jo uspešno vzdržujejo brez posebno velikih energijskih izgub. To jim uspeva s posebnim krvožilnim sistemom v nogah. Topla arterijska kri, ki iz telesa teče v noge, se izmenja s hladno venozno krvjo, ki iz nog teče v telo. Tako se tista, ki teče iz telesa v noge, ohladi, in kri, ki teče iz nog, ogreje ter varuje telo pred ohladitvijo. Ta toplotna izmenjava krvi omogoča racam zelo majhno izgubo telesne toplote.

Pogosto lahko na zamrznjenih ribnikih vidimo race, ki stojijo samo na eni nogi. Te še dodatno varčujejo svojo telesno toploto, saj drugo nogo grejejo v toplem perju.

Zima pa je tudi letni čas, ko race že svatujejo in se parijo. Najbolj pogosta raca v Arboretumu je raca mlakarica, ki je tudi v Sloveniji najbolj razširjena raca. Samci so s svojo zeleno bleščečo glavo in repnimi krivci pravi lepotci, ki s svojo praznično obleko privabljajo samice. Okrog njih plavajo, jim prikimavajo, se oglašajo, potapljajo in šopirijo. Samice so rjavo grahaste. Tako očitna spolna dvoličnost je značilna za vrste ptic, pri katerih samci ne sodelujejo pri valjenju jajc. Varovalna barva samic je za valjenje primernejša, saj jih plenilci težje opazijo.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Read Full Post »


Ob sončnih zimskih dnevih naše poglede pritegnejo bleščeči, temno zeleni listi bršljana, ki se vzpenja po deblih in vejah golih dreves.

Bršljan je tipična vzpenjavka: v zemlji ima prave korenine, pri vzpenjanju po trdi podlagi pa si pomaga z oprijemalnimi koreninami, saj za pokončno rast nujno potrebuje oporo, zato ga uvrščamo med plezavke. Pogosto ga najdemo na deblih dreves, ograjah, pečinah, zidovih, gradovih in hišah. Zraste lahko tudi več kot 20 metrov visoko in doseže starost nekaj sto let.

Botanična zanimivost je heterofilija. To pomeni, da ima dve različni obliki listov: na necvetočih poganjkih ima tri do pet krpate liste, na cvetočih poganjkih pa imajo listi enostavno listno ploskev. Listi so vednozeleni, usnjati in bleščeči.

Nenavaden je tudi čas cvetenja: cveti septembra in oktobra. Cvetovi predstavljajo pri nas zadnjo pašo za čebele. Je torej žužkocvetna vrsta. Oprašujejo ga muhe in čebele. Cvetovi so združeni v polkrožna kobulasta socvetja, ki dišijo. Po oploditvi se iz cvetov razvijejo okroglasti plodovi – jagode. Ko dozorijo, so modro črne barve. Z njimi se hranijo ptice in raznašajo semena.

Splošno prepričanje, da bršljan srka iz drevesa rastlinski sok, je napačno. Z oprijemalnimi koreninami se samo oprijema. Vendar v gozdovih vseeno povzroča škodo. Ko se močno razraste po drevesu, krošnji jemlje svetlobo in slabi rast drevesa. Zato je priporočljivo, da ga z dreves, ko se močneje razraste, odstranjujemo.

Bršljan je strupena rastlina, zato ga ne uživamo. Cenita ga kozmetična in farmacevtska industrija: prva iz izvlečkov bršljana izdeluje proticelulitna mazila, druga pa sirupe proti kašlju.

Vejice bršljana so v ljudskih običajih pogoste. Pomembni sestavni del velikonočnih butaric je prav bršljan. Simbolizira zdravje, moč in veselje.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Read Full Post »


Prvi poskusi klasifikacije živih bitij segajo daleč nazaj v zgodovino človeštva. Že antični filozofi so poskušali razvrstiti rastlinske in živalske vrste v neke sisteme. Največji korak v klasifikaciji živih bitij je pomenilo delo švedskega biologa Karla Linné. Žive organizme je razvrstil najprej na večje skupine in te zopet na manjše, tako da je prišel do posamezne vrste. Skupine je oblikoval na temelju podobnosti v telesni zgradbi in glede na sorodnost. Linnéjev klasifikacijski sistem deli živa bitja na kraljestva, kraljestva deli na debla, ta se delijo na razrede, razredi na rede, redi na družine, družine na rodove in rodovi na vrste. Vrsta je osnovna sistematska enota.

Vsako živo bitje je v znanstvenem jeziku zapisano z dvojnim latinskim poimenovanjem: z imenom rodu in vrste ( vrstni pridevek). Prva beseda v imenu označi rod in jo zapišemo vedno z veliko začetnico. Drugo ime je vrstni pridevek in skupaj z rodovnim opredeli vrsto in se piše z malo začetnico. Znanstvena imena so v latinščini in se v tej obliki pojavljajo v znanstvenih delih. S tem je omogočena mednarodna uporabnost znanstvenega dela.

Ko se boste sprehajali po Arboretumu, vam bodo tablice, obešene na rastlinah povedale sledeče:

Fagaceae – bukovke …………………družina,

Quercus robur L. ……………………… latinsko ime (rod, vrsta); L. pomeni Linné – botanik, ki je rastlino uvrstil v sistem,

dob………………………………………slovensko ime.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Read Full Post »

Older Posts »