Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘urejen vrt’


Ali lahko užitek v košnji trate prepustimo komu drugemu?

Seveda lahko! Prijatelju, sosedu, vrtnarju, lahko pa tudi sodobnemu robotu za košnjo trate. Z robotskimi kosilnicami Robomow pridobimo čas, ki ga nato namenimo drugim prijetnejšim aktivnostim. Robotsko kosilnico lahko uporabimo doma ali na trati, ki obdaja našo počitniško hišico. Tako pridemo na počitnice in takoj odigramo partijo badmintona na sveže pokošeni trati ali le uživamo ob pogledu na urejen vrt okoli hiše.

Robotske kosilnice Robomow omogočajo nastavitev tedenskega programa, obenem pa poskrbijo za okolju prijazno recikliranje trave. Tehnika je napredovala tudi pri teh pomočnikih – košnja trave je tako zares kakovostna. Več o robotskih kosilnicah lahko povprašate pri našem dobavitelju, podjetju Kosport d.o.o. ali v našem vrtnem centru.

Pripravil: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Advertisements

Read Full Post »


Spomladanski čas je za lepotne popravke travne ruše naravnost idealen, zato ga moramo izkoristiti. Noben lastnik urejenega vrta ni zadovoljen s praznimi mesti v negovani trati. Mesta zapolnimo s primernim substratom in travnim semenom. Da zagotovimo boljšo kaljivost, mesto še povaljamo. Po setvi ne čakajmo na padavine, ampak se lotimo zalivanja. Kalečemu semenu moramo zagotoviti redno vlago ne glede na padavine.

Poškodovano travno rušo čimprej saniramo, da se v prazna mesta ne naseli plevel.

 

Manjša mesta saniramo tako da travno seme umešamo v substrat za presajanje rastlin.

 

Na približno deset litrov substrata dodamo pest do dve travnega semena.

 

Že po nekaj dneh začne seme kaliti. Ker je seme umešano v substrat, je pri setvi takoj enakomerno razporejeno.

 

V naslednjih dneh redno zalivamo.

 

Po tednu ali dveh je mesto že popolnoma zaraščeno.

 

Travo pokosimo še preden klasi. Na sliki je travna mešanica, ki vsebuje veliko bilnice in je zato nizke rasti. Primerna je za okrasne trate.

Besedilo in fotografije: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


DO UREJENE ZELENICE V ENEM DNEVU

 V enem samem dnevu je iz zapuščenega in zapleveljenega koščka vrta nastala lična urejena površina.

Potrebujete pomoč strokovnjaka?

PRED PREUREDITVIJO

Površina v izmeri 25 m v dolžino in 6 m v širino je del večjega vrta ob starejši samostojni hiši v Ljubljani. Do nedavna je bila površina namenjena pridelavi zelenjave za družinske potrebe, vendar vrt že kar nekaj časa ni služil svojemu namenu in je bil do preureditve popolnoma preraščen in neurejen.

Površino na severnem delu zemljišča zaključuje kovinska pergola, ki jo porašča vinska trta. Na vzhodni strani parcelo proti sosedu omejuje žičnata ograja, ob kateri je sosed zasadil živo mejo iz ligustra. Pot iz betonskih plošč, ki vodi do lesenih kompostnikov, omejuje površino na zahodnem delu. Na južnem delu zaokroža zemljišče višja živa meja iz gabra na sosedovi parceli.

Naročnik nas je poklical z željo, da bi si na mestu zelenjavnega vrta uredil površino, ki bi imela predvsem okrasno vrednost. Ureditev naj bi bila taka, da bo zahtevala tudi čim manj vzdrževalnih del. Predvsem pa naj bi bile rastline izbrane tako, da ne bi ovirale sosedov. Del naj bi bil posajen z okrasnim grmičevjem in drevjem, del pa naj bi bil zatravljen. Naročnik bi si želel čim več cvetočih rastlin.

Po ogledu na samem terenu in natančnem pogovoru z lastnikom smo izdelali predlog preureditve.

OPIS REŠITVE

Kompostnike smo prestavili na drugo, manj izpostavljeno mesto v vrtu. Na željo lastnika popločena pot ostaja nespremenjena, prav tako kovinska pergola.

Za zagotavljanje večje zasebnosti in ustvarjanje vtisa večje velikosti smo površino vzdolž mrežaste ograje v celoti posadili. Izbrali smo organsko obliko.

Vrste rastlin in njihovo število so izbrane glede na velikost vrta, čas cvetenja in vzdrževalni vidik. Koncept zasaditve temelji na slojevitosti.

Najvišji element predstavljajo štiri manjša drevesa, ki višinsko razgibajo ozko in podolgovato površino. Njihova skupna značilnost je, da vsi bogato cvetijo v spomladanskem času. To so stebrasta češnja (Prunus serrulata ‘Amanogawa’) (4) s številnimi rožnatimi cvetovi. Jerebika (Sorbus aucuparia) (9) z belimi cvetovi spomladi in oranžno rdečimi plodovi na jesen, okrasna jablana (Malus ‘Liset’) (11) s cvetovi škrlatne barve in svetlo rdečimi majhnimi jabolki na jesen. Negnoj (Laburnum watereri ‘Vossii’) (14) cveti v rumenih rahlo dehtečih grozdih.

Srednji sloj zasaditve začenjata na JV delu zemljišča vedno zeleni lovorikovec – Prunus laurocerasus ‘Van Ness’ (1) in praška brogovita (Viburnum × pragense) (2). Sledijo si zgodaj spomladi rožnato cvetoči in dehteči Viburnum bodnantense ‘Dawn’ (3). Nizko ruševje (Pinus mugo var. Pumilio) (5), vedno zeleno kosteničevje (Lonicera nitida ‘Elegant’) (7) in plazeči se brin (Juniperus chinensis ‘Old Gold’) (10) dajejo zanimiv pečat ureditvi skozi vse leto. Za poletno razpoloženje bo poskrbela nizko rastoča japonska medvejka (Spiraea japonica ‘Little Princess’) (8). Nizek rdečelistni tunbergov češmin (Berberis thunbergii ‘Atropurpurea Nana’) (12) je kontrastno dopolnilo poleti rumeno cvetočega petprstnika (Potentilla fruticosa ‘Goldfinger’) (15). Spomladi na lokasto upognjenih poganjkih cveti belo cvetoča medvejka (Spiraea ‘Arguta’) (16), ki zaključuje zasaditev ob pergoli.

Vmesne prostore med grmovnicami zapolnjujejo pokrovne trajnice. Krvomočnica (Geranium ‘Johnsons Blue’ (6) je močno raščava trajnica z modrimi cvetovi čez vse poletje. Ko spomladanske čebulnice (13) odcvetijo, jih nadomestijo volčji bob (Lupinus sp.) v rožnati barvi in ognjeni dež (Heuchera micrantha ‘Purple Palace’) s temno škrlatnimi listi ter dopolnjujejo poletno sliko vrta. V senčnem delu vrtu sta kot podrast posajena zimzelen (Vinca minor) (25) in mehkodlaka plahtica (Alchemilla mollis) (17). Japonski pieris (Pieris japonica) (18) z vedno zelenim bleščavim listjem in jajčastim belim socvetjem je poživitev grede v tem bolj senčnem delu vrta.

Celotno sliko nove ureditve umirja površina, prek katere smo položili trato v zvitkih.

Strnjen način zasaditve omogoča lažjo košnjo trave in vzdrževanje grede same.

 

 

 

 

Besedilo in fotografije: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Načrt: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »