Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘košnja’


Ko se odločimo, da bo okolico našega doma ali poslovne stavbe olepšala trata, si seveda tudi prizadevamo, da bi bila kar se da brez napak, gosta in temno zelena. Na negovani zeleni površini pa se še kako pozna vsaka rjava lisa ali predel brez travnih bilk. Kar nekaj najpogostejših napak, ki povzročijo, da trata ni več brezhibna, na primer o nerodnosti pri gnojenju, kjer nam ponesreči pade preveč gnojila in nam potem zaradi prekomerne koncentracije gnojila trava propade, smo že pisali. Tudi o boleznih in škodljivcih smo povedali že marsikaj. Večkrat so škodljivci tudi naši ali sosedovi domači ljubljenčki – psi in mačke, kar pa jim z lahkoto odpustimo. Veliko težje pa jim je njihove aktivnosti preprečiti. Pri domačih psih nekaj pomaga dosledna vzgoja, še najboljše pa se je s tem sprijazniti in poiskati neko srednjo pot. Povsem brezhibna verjetno naša trata ne bo, poskrbeti pa moramo, da vse prizadete predele čim prej saniramo na način, ki je opisan v nadaljevanju. Še ena pogosta napaka pri oskrbi trate je takšna, ki jo lahko preprečimo. Ko nam zmanjka goriva v kosilnici, smo pogosto preveč nestrpni in gremo takoj po novo gorivo.

Polagamo travno rušo – projektiva Arboretum

 

Posledica izlitja goriva

 

Kosilnico pustimo na mestu, kjer je obstala. V času, ko iščemo gorivo, pa močno segreto dno kosilnice seva veliko toplote na komaj nekaj centimetrov oddaljeno travno rušo. Posledica pregretosti je slabša rast trave ali pa trava povsem odmre. Če ni zadnje, si trava sčasoma opomore ob dodatnem dognojevanju tega predela. Pri hitenju, da delo opravimo čim hitreje, pa se nam lahko pripeti še ena nerodnost. Gorivo nam uspe politi tudi izven rezervoarja, tako da steče po travi. Motorna olja in goriva pa travni ruši navadno zadajo smrtni udarec. Vse zgoraj opisano povzroči, da na trati nastajajo gole lise, ki jih nikakor ne uspemo ponovno ozeleniti. Pri sanaciji namreč pozabimo upoštevati, da ni poškodovana samo travna ruša, ampak je onesnaženje zajelo tudi vrhnjo plast prsti. Težave se lotimo torej tako, da poleg odmrle trate odstranimo še nekaj centimetrov onesnažene zemlje in jo zamenjamo z novo. Le na ta način si zagotovimo, da bo setev in s tem sanacija trate res uspešna. Torej ne pozabimo, ko končamo košnjo, ko praznimo koš ali ko dolivamo gorivo, tega ne počnimo na trati! Kosilnico zapeljimo na primerno mesto, kjer ne bo delala škode.

 

Nepravilno dolivanje goriva na travi

 

Besedilo in fotografiji: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


DO UREJENE ZELENICE V ENEM DNEVU

 V enem samem dnevu je iz zapuščenega in zapleveljenega koščka vrta nastala lična urejena površina.

Potrebujete pomoč strokovnjaka?

PRED PREUREDITVIJO

Površina v izmeri 25 m v dolžino in 6 m v širino je del večjega vrta ob starejši samostojni hiši v Ljubljani. Do nedavna je bila površina namenjena pridelavi zelenjave za družinske potrebe, vendar vrt že kar nekaj časa ni služil svojemu namenu in je bil do preureditve popolnoma preraščen in neurejen.

Površino na severnem delu zemljišča zaključuje kovinska pergola, ki jo porašča vinska trta. Na vzhodni strani parcelo proti sosedu omejuje žičnata ograja, ob kateri je sosed zasadil živo mejo iz ligustra. Pot iz betonskih plošč, ki vodi do lesenih kompostnikov, omejuje površino na zahodnem delu. Na južnem delu zaokroža zemljišče višja živa meja iz gabra na sosedovi parceli.

Naročnik nas je poklical z željo, da bi si na mestu zelenjavnega vrta uredil površino, ki bi imela predvsem okrasno vrednost. Ureditev naj bi bila taka, da bo zahtevala tudi čim manj vzdrževalnih del. Predvsem pa naj bi bile rastline izbrane tako, da ne bi ovirale sosedov. Del naj bi bil posajen z okrasnim grmičevjem in drevjem, del pa naj bi bil zatravljen. Naročnik bi si želel čim več cvetočih rastlin.

Po ogledu na samem terenu in natančnem pogovoru z lastnikom smo izdelali predlog preureditve.

OPIS REŠITVE

Kompostnike smo prestavili na drugo, manj izpostavljeno mesto v vrtu. Na željo lastnika popločena pot ostaja nespremenjena, prav tako kovinska pergola.

Za zagotavljanje večje zasebnosti in ustvarjanje vtisa večje velikosti smo površino vzdolž mrežaste ograje v celoti posadili. Izbrali smo organsko obliko.

Vrste rastlin in njihovo število so izbrane glede na velikost vrta, čas cvetenja in vzdrževalni vidik. Koncept zasaditve temelji na slojevitosti.

Najvišji element predstavljajo štiri manjša drevesa, ki višinsko razgibajo ozko in podolgovato površino. Njihova skupna značilnost je, da vsi bogato cvetijo v spomladanskem času. To so stebrasta češnja (Prunus serrulata ‘Amanogawa’) (4) s številnimi rožnatimi cvetovi. Jerebika (Sorbus aucuparia) (9) z belimi cvetovi spomladi in oranžno rdečimi plodovi na jesen, okrasna jablana (Malus ‘Liset’) (11) s cvetovi škrlatne barve in svetlo rdečimi majhnimi jabolki na jesen. Negnoj (Laburnum watereri ‘Vossii’) (14) cveti v rumenih rahlo dehtečih grozdih.

Srednji sloj zasaditve začenjata na JV delu zemljišča vedno zeleni lovorikovec – Prunus laurocerasus ‘Van Ness’ (1) in praška brogovita (Viburnum × pragense) (2). Sledijo si zgodaj spomladi rožnato cvetoči in dehteči Viburnum bodnantense ‘Dawn’ (3). Nizko ruševje (Pinus mugo var. Pumilio) (5), vedno zeleno kosteničevje (Lonicera nitida ‘Elegant’) (7) in plazeči se brin (Juniperus chinensis ‘Old Gold’) (10) dajejo zanimiv pečat ureditvi skozi vse leto. Za poletno razpoloženje bo poskrbela nizko rastoča japonska medvejka (Spiraea japonica ‘Little Princess’) (8). Nizek rdečelistni tunbergov češmin (Berberis thunbergii ‘Atropurpurea Nana’) (12) je kontrastno dopolnilo poleti rumeno cvetočega petprstnika (Potentilla fruticosa ‘Goldfinger’) (15). Spomladi na lokasto upognjenih poganjkih cveti belo cvetoča medvejka (Spiraea ‘Arguta’) (16), ki zaključuje zasaditev ob pergoli.

Vmesne prostore med grmovnicami zapolnjujejo pokrovne trajnice. Krvomočnica (Geranium ‘Johnsons Blue’ (6) je močno raščava trajnica z modrimi cvetovi čez vse poletje. Ko spomladanske čebulnice (13) odcvetijo, jih nadomestijo volčji bob (Lupinus sp.) v rožnati barvi in ognjeni dež (Heuchera micrantha ‘Purple Palace’) s temno škrlatnimi listi ter dopolnjujejo poletno sliko vrta. V senčnem delu vrtu sta kot podrast posajena zimzelen (Vinca minor) (25) in mehkodlaka plahtica (Alchemilla mollis) (17). Japonski pieris (Pieris japonica) (18) z vedno zelenim bleščavim listjem in jajčastim belim socvetjem je poživitev grede v tem bolj senčnem delu vrta.

Celotno sliko nove ureditve umirja površina, prek katere smo položili trato v zvitkih.

Strnjen način zasaditve omogoča lažjo košnjo trave in vzdrževanje grede same.

 

 

 

 

Besedilo in fotografije: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Načrt: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »