Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for april 2011

Dvoživke


Brž ko pomladansko sonce ogreje vodo v ribniku, se prebudijo živali med rastlinjem in v blatu na dnu ribnika. Ena skupina teh živali so dvoživke. Že njihovo ime pove, da živijo dvojno življenje: v vodi preživijo mladost, odrasle živali pa živijo na kopnem. Tudi na kopnem si morajo številne dvoživke poiskati vlažno okolje, da se ne izsušijo. To pa zato, ker nekatere deloma dihajo tudi s kožo, ki mora biti vlažna, in deloma s pljuči. Komaj izvaljene dvoživke absorbirajo kisik skozi kožo, imajo pa tudi dodatne dihalne škrge. Delimo jih v tri redove, in sicer na manj znane sleporile, repate dvoživke (pupki, močeradi, človeška ribica) in brezrepce oziroma žabe. Dvoživke so nestalne tople živali, kar pomeni, da njihova telesna temperatura ni vedno enaka, ampak je odvisna od temperature okolja.

Prva dvoživka je pojavila v času dinozavrov (devonij) in se je razvila iz ribe z mesnatimi, okončinam podobnimi plavutmi. Imenovala se je Ichtyostega.

Koža dvoživk je gola in je kot dihalni organ lahko pomembnejša od pljuč.

Prehranjujejo se  z žuželkami, pajki, polži in deževniki. Brezrepe dvoživke požirajo dobesedno z očmi. Ko zamižijo, se očesno zrklo ugrezne in poveča pritisk v ustni  votlini in tako pomaga živali, da pogoltne plen.

Zmotno je mišljenje, da so žabe in krastače odlične skakalke. Skačejo namreč samo žabe, krastače pa nerodno in počasi hodijo in imajo zaradi tega tudi mnogo manjše in šibkejše zadnje okončine.

Imajo pet osnovnih čutil – za tip, okus, vid, sluh in voh. Lahko pa zaznajo tudi ultravijoličasto in infrardečo svetlobo ali čutijo zemeljsko magnetno polje. Imajo tudi čutilo za tlak.

Roke in noge dvoživk izdajajo, kje živijo: drevesne žabe imajo na prstih prisesne blazinice; vodne žabe in krastače prepoznamo po dobro razviti plavalni kožici med prsti, vrste, ki kopljejo, pa po kratkih prstih in kožnih odebelitvah na nogah.

Samci žab in krastač pojejo čisto posebne ljubezenske pesmi, medtem ko se samice ne oglašajo. Zaljubljeni samci pogosto napihnejo zvočni mehur, ki okrepi zvok, saj gre tako mimo glasilk več zraka.

Pregrevanje ozračja, upadanje vodne gladine, onesnaženje, kisli dež, osuševanje močvirij in sečnja deževnih gozdov povzročajo izumiranje mnogih vrst dvoživk. Zaradi tanke in občutljive kože so namreč zelo občutljive na spremembe v okolju, zato pravimo, da so indikatorji onesnaženosti okolja.

Zanimivost: Največja žaba živi v Afriki, velika je 80 cm in tehta kar 4 kg.

Pripravila: Tatjana Zvržina, univ. dipl. inž. zootehnike

 

Read Full Post »


Voda in življenje v njej privabljata veliko ptičev. Na bregovih ribnikov, jezer in rek in na morskih obalah po vsem svetu živi okoli 150 vrst vodne perjadi, kamor štejemo labode, gosi in race. To so večinoma težki ptiči, ki imajo plavalne noge in dolge, gibčne vratove za čofotanje po vodi in za iskanje hrane na blatnem vodnem dnu. V našem parku boste opazili race mlakarice, karolinke, mandarinke in mogoče celo laboda. Te vrste se večinom prehranjujejo z rastlinsko hrano – od semen in drugih rastlinskih delov do vodnih žuželk, maloščetincev, polžev ali majhnih rakov.

Raca mlakarica je splošno znana in zelo razširjena divja raca. Je zarodnica vseh pasem domače race. Samci so v svatovskem perju barviti, kajti z barvami in nastopanjem snubijo samice. Poleti, po paritvenem obdobju, pa njihove barve zbledijo in so bolj podobni samicam. Race so odlične letalke, to jim pride prav pri iskanju novih vod, kjer si iščejo hrano. Vzletajo tudi z vodne gladine. Mlakarice pozimi ne zapustijo naših krajev, ampak se v jatah zadržujejo na vodnih površinah. Ker race nimajo zob, pa imajo v želodčku (mlinček) kamenčke, ki pomagajo pri razgrajevanju hrane in jih najdejo kar na dnu mlak in jezer. Iz teh kamenčkov račke pridobijo potrebne snovi za tvorbo jajčne lupine. Zanimivo je, da ko se račji par najde, ostaneta rački zvesti druga drugi celo življenje.

Tudi pri nas v parku lahko najdete račjo hišico, kjer račji par skrbno varuje svojih 8 jajčk.

Jo znate poiskati sami?

Majhen namig: hišica se nahaja v Jezeru rdečega javorja.

Pripravila: Tatjana Zvržina, univ. dipl. inž. zootehnike

Vir: Parker S., Ribniki in reke, 1991

Read Full Post »


Razglasili smo zmagovalki, ki sta prejeli največ glasov obiskovalcev Arboretuma. To sta predstavnici najmlajše, Oranžne ekipe, Maša Grešak in Polona Brajer.

Mladi umetnici z zelenimi prsti sta glasovalce prepričali s številnimi domiselnimi rešitvami. Nastala je že skoraj scenska postavitev ekološkega okrasnega vrta, v katerem ne manjka tisoč in ena rastlina, osvežimo pa se lahko s pravim, domiselno oblikovanim vrtnim tušem. Opazovalce sta zagotovo navdušili tudi s praktično rešitvijo za naravni kompostnik, glasove pa sta si še dodatno pridobivali s prisrčno ptičjo hišico in nabiralnikom, v katerega so zanju navdušenci vlagali kamenčke.

Možnosti so odprte, pravila enostavna

Zeleni izziv se nadaljuje že četrtič, skupaj s podjetjem Unichem in njegovo priznano blagovno znamko za prehrano in varstvo rastlin Plantella pa že iščemo šest tekmovalnih parov, ki se bodo pomerili v kreativnem zasajevanju gredic v Arboretumu Volčji Potok. Prijavi se lahko prav vsak, za spodbudo pa predstavljamo enostavna pravila, ki so pisana na kožo ljubiteljem rastlin in ustvarjanja. Zmagovalca izziva čaka lepa nagrada, nepozaben izlet na otok Madeira.

Ker Zeleni izziv ni le tekmovanje, pač pa želimo ljubiteljem rastlin in vrtov ponuditi tudi čim več koristnih informacij, smo potek razdelili v več stopenj. V vsaki od njih bomo predstavljali praktične primere, ki jih boste lahko prenesli v svoje vrtove. Tokratni izziv bo predstavljalo zasajevanje EKOLOŠKEGA VRTA: ekološki okrasni vrt, ekološki vodni vrt, ekološki gartlc, ekološki zeliščni vrt, ekološki vrt v posodah in ekološki mestni vrt. V uredništvu bomo izbrali dvanajst finalistov in oblikovali šest tekmovalnih parov. Predstavili jih bomo v drugem delu Zelenega izziva.

Priprave so pomemben korak do uspeha

Tekmovalni pari se bodo srečali na spoznavni dan, ki bo v soboto, konec marca. Vse dopoldne bodo preživeli v Merkurjevem trgovskem centru v Kranju, ki jim bo podaril rastline za zasaditev gredic. Ob tem se bodo tekmovalci medsebojno spoznali. Nabor pripomočkov bodo lahko dopolnili še s predmeti, ki jih bodo nabrali v naravi ali kje drugje, da bodo zgled varčnih gospodarjev. Sledil bo izris zasaditvenega načrta, pri čemer jih bo usmerjala domišljija, nujno pa bo potrebno v idejni zasnovi zasaditve upoštevati tip ekološkega vrta.

Dan, ko gredice dobijo svojo podobo

Na aprilsko soboto, 10. 4. 2010, se bodo tekmovalci v Arboretumu Volčji Potok pomerili v zasajevanju gredic ter se prepustili pravemu izzivu. Vsak par bo moral v enem dnevu na podlagi zasaditvenega načrta in zbranih materialov preoblikovati gredico v velikosti 25-ih kvadratnih metrov. Pri zasajevanju jim bodo lahko pomagali tudi družinski člani in prijatelji, a največ tri naenkrat. Za posvet bodo lahko prosili tudi izkušene strokovnjake Kluba Gaia, ki bodo na voljo za vsak par po eno uro. Resno delo bomo strnili z obilo zabave.

Zmagovalca bo določilo število glasov

Vsako od šestih tekmovalnih zasaditev bomo predstavili tudi v prilogi Deloindom. Po ogledu kreativnih zamisli boste imeli bralci en teden časa, da glasujete za svojega favorita. Zasaditve si boste lahko ogledali tudi v živo v Arboretumu Volčji Potok, kjer vas bodo pričakale glasovnice, na katerih boste obkrožili po vašem mnenju najbolj izvirno kreacijo. Glasovi se bodo seštevali in določili vrstni red tekmovalnih parov. Da bo končna ocena tudi strokovno utemeljena, bo poskrbela komisija sedmih strokovnjakov z različnih področij hortikulture, njihova mnenja pa bomo predstavili v zadnjem delu Zelenega izziva. Vrtove bodo ocenili, njihove točke bodo seštevku bralcev dodale še tretjino teže. Vsota vseh ocen bo določila zmagovalni par. Končni rezultat bomo razglasili na svečani prireditvi sredi junija, na kateri bomo vsem tekmovalcem izročili bogate Plantella nagrade, zmagovalca pa razveselili z nepozabnim izletom na Madeiro. Gredice bodo na ogled vse do konca poletja, nato pa bodo tekmovalci uporabljene materiale lahko pobrali in jih uporabili za domače zasaditve.

Elementi, na katere bo pri ocenjevanju pozorna komisija:

Ko bo tekmovalne vrtove postavila pod drobnogled strokovna komisija, bo ocenjevala stilno usklajenost predvrta z izžrebanim modelom hiše, ustvarjalnost, dobre ideje in zanimive rešitve. Pozornost bo namenjena tudi ustreznemu izboru rastlin in materialov glede na tip hiše. Pomembno težo pri končni odločitvi bo nosila tudi pestrost zasaditve v vseh letnih časih ter funkcionalnost. Prednost bodo imeli predvrtovi, ki bodo uporabniku prijazni. Ob koncu ocenjevanja bo komisija pogledala še, kako uspešno so tekmovalci teoretična pravila, predstavljena v prvem delu Zelenega izziva, prenesli v realnost.

Pri oblikovanju gredice bodo morali ostati pozorni na enakomernost zasaditve, usklajenost elementov in uporabnost površin, kreacija pa bo morala ostati zanimiva vse do konca septembra. Da bodo vrtovi v polni kondiciji vso rastno sezono, bodo z rednim zalivanjem in prirezovanjem skrbeli izkušeni vrtnarji Arboretuma v Volčjem Potoku.

Več informacij o prijavi in tekmovanju Zeleni izziv na spletni strani http://www.unichem.si/.

Mladi umetnici z zelenimi prsti sta glasovalce prepričali s številnimi domiselnimi rešitvami. Nastala je že skoraj scenska postavitev ekološkega okrasnega vrta, v katerem ne manjka tisoč in ena rastlina, osvežimo pa se lahko s pravim, domiselno oblikovanim vrtnim tušem. Opazovalce sta zagotovo navdušili tudi s praktično rešitvijo za naravni kompostnik, glasove pa sta si še dodatno pridobivali s prisrčno ptičjo hišico in nabiralnikom, v katerega so zanju navdušenci vlagali kamenčke.

Zmagovalki Zelenega izziva 2010

Zmagovalni vrt Zelenega izziva 2010

Read Full Post »

« Newer Posts