Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘trava’


Prihaja poletje. Letošnje leto nam je bilo pri gojenju travne ruše, razen suše v zgodnji pomladi, dokaj naklonjeno. Če smo trato pravilno in pravočasno pognojili, je trava lepa in gosta.

Vendar naj nas to ne zavede, da bi počivali na lovorikah. Opazili smo namreč že prve pojave poletnih plesni, ki so za ta čas dokaj neobičajne. Plesen se pojavlja v toplem obdobju, navadno od junija do oktobra. Letos se je zaradi toplega vremena pojavila že nekoliko prej.

Pojav plesni pogosto imenujemo korticijska bolezen, ki jo povzroča gliva Corticum fuciforme, vendar gre navadno tudi za druge soje gliv. Prepoznamo jo po rožnatih lisah nepravilnih oblik. Travne bilke prekrivajo rožnate vataste hife. Travna ruša prične na okuženih mestih hitro odmirati.

Kako preprečiti večjo škodo?

Predvsem s pravilno in redno oskrbo trate. Tudi višina košnje naj ne bo prenizka.

Glede na visoke temperature pričakujemo hitrejšo razrast enoletnih plevelnih trav (navadna kostreba, sivozeleni muhvič), ki jih takoj odstranimo in tako preprečimo njihovo širjenje.

Besedilo in fotografiji: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Za uspešno rast rastlin v našem vrtu morajo biti izpolnjeni nekateri osnovni pogoji: primerna lega, svetloba, ustrezno pripravljeni rastni substrat ter zadostna količina vode.

Rastline so vezane na določeno mesto, zato jim moramo priskrbeti želene življenjske pogoje. V nadaljevanju si podrobneje poglejmo, kaj lahko storimo glede oskrbe z vodo.

V našem podnebnem pasu je na splošno dovolj vode, ki pa med letom ni ustrezno porazdeljena. Predvsem poleti, včasih tudi v nekaterih obdobjih pomladi in jeseni, je vode za večino rastlin, ki rastejo na naših okrasnih vrtovih, premalo. Pomanjkanje vode je odvisno tudi od lege – na sončnih je je hitro premalo, v senčnih legah pa lahko tudi preveč. Zadrževanje vode je zelo odvisno od strukture ter teksture tal. Na poroznih peščenih tleh prehitro odteče, na ilovnatih pa se prekomerno zadržuje.

Kako torej lahko sami vplivamo na ustrezen vodni režim?

V obdobjih s preveliko količino padavin ne moremo storiti veliko, če nismo že pri ureditvi vrta poskrbeli, da so tla urejena tako, da se voda ne zadržuje predolgo. Uredimo pa lahko oskrbo z vodo v sušnih obdobjih. Pravilno zalivati ni tako preprosto, kot se zdi. Rastline potrebujejo zalivanje običajno v tistih obdobjih dneva, ki so za nas nesprejemljiva: zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Zlasti težko je z ročnim zalivanjem uravnavati količino vode, da bo ustrezala potrebam različnih rastlin v vrtu. Avtomatski namakalni sistem opravi delo, ko je čas najprimernejši in je zelo natančen.

Pri tem mislimo predvsem na dobro prekrivanje zalivalnih področij. Zalivalna področja se morajo prekrivati zelo natančno, kajti količina vode ne sme biti niti prevelika niti premajhna, nikakor pa ne neenakomerna. Enakomernost zalivanja dosežemo navadno le s fiksnim namakalnim sistemom, ki ga je izračunal strokovnjak za namakalne sisteme skupaj s projektantom vrta. Zato je pri projektiranju namakalnega sistema skupen pristop obeh strokovnjakov nujen, da bodo rezultati zares dobri.

Primer načrta vrtnega namakalnega sistema.

Načrt namakalnega sistema naj upošteva obliko zasaditve, količino padavin, potrebe rastlin po vodi, pritisk v vodovodnih ceveh, izbrati moramo primerne šobe … Namakalni sistem, ki ne upošteva zasaditve, tako da je ta v območju delovanja namakalnega sistema, lahko povzroči namakalne sence. To pomeni, da za takšno rastlino ali skupino rastlin ne bo zadosti vode in bo določeni del vrta neenakomerno zalit. Tudi količina padavin za posamezne sklope in vrste rastlin je različna. Zato tukaj predlagamo izbiro sektorskega namakanja, kjer je količina vode za vsak sektor posebej uravnana. Takšen sistem je ustrezen tudi tam, kjer so težave zaradi premajhnega pritiska v vodovodnem omrežju.

Ko smo vse to predvideli, moramo izbrati tudi primerne šobe. Teh je veliko vrst in vsaka ima svoje značilnosti. Za travo lahko uporabljamo takšne, ki imajo daljši domet, a pršijo večje kapljice. Za trajnice in enoletnice pa takšne, ki pršijo v obliki meglice.

Takšna šoba poleg zalivanja tudi zniža oziroma uredi mikroklimo okoli nasada ter ne pokvari zgornje strukture tal.

Pri načrtovanju namakalnega sistema moramo paziti na dobro prekrivanje zalivalnih področij, da ne pride do namakalnih senc, ker bi rastline na mestu namakalne sence kljub delujočemu namakanju trpele sušo.

Priznani izdelovalci ponujajo tudi možnost spremljanja količine naravnih padavin oziroma detekcijo vodnega režima v tleh. Merilci skupaj z računalniško prednastavitvijo zalivanja omogočajo zares optimalne razmere za rast in razvoj rastlin.

Poleg zalivanja namakalni sistem omogoča še eno veliko prednost. Običajno vsi proizvajalci gnojil priporočajo gnojenje pred dežjem, da nam gnojilo ne požge rastlin ali travne ruše, a prav takrat, ko bi nujno morali gnojiti, je vreme suho in toplo. Z namakalnim sistemom rešimo tudi to zagato. Po gnojenju preprosto vklopimo namakalni sistem – tako gnojenje poteka pod našim nadzorom in ni odvisno od muhavosti vremena.

In kdaj je čas, da si uredimo namakanje? Namakanje si lahko uredimo kadar koli, tudi že na obstoječem vrtu. Idealno je, če ga projektiramo skupaj z ostalimi elementi vrta.

Namakalni sistem prinaša veliko prednosti in je primeren tako za majhne kot velike vrtove. Izbor elementov namakalne tehnike je ogromen. Na voljo so sistemi za zalivanje rastlin v koritih, za travne površine, večje in manjše rastlinjake, za žive meje in različni kapljični sistemi za sadjarstvo. Od pravilnega izbora različnih elementov je odvisna uspešnost namakalnega sistema, zato je najboljše, da ureditev prepustimo strokovnjaku. Ta bo znal izbrati takšno kombinacijo namakalnih elementov, ki nam bo zagotavljala optimalni izkoristek sistema.

 

Besedilo, načrt in fotografija: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

 

Read Full Post »


Spomladanski čas je za lepotne popravke travne ruše naravnost idealen, zato ga moramo izkoristiti. Noben lastnik urejenega vrta ni zadovoljen s praznimi mesti v negovani trati. Mesta zapolnimo s primernim substratom in travnim semenom. Da zagotovimo boljšo kaljivost, mesto še povaljamo. Po setvi ne čakajmo na padavine, ampak se lotimo zalivanja. Kalečemu semenu moramo zagotoviti redno vlago ne glede na padavine.

Poškodovano travno rušo čimprej saniramo, da se v prazna mesta ne naseli plevel.

 

Manjša mesta saniramo tako da travno seme umešamo v substrat za presajanje rastlin.

 

Na približno deset litrov substrata dodamo pest do dve travnega semena.

 

Že po nekaj dneh začne seme kaliti. Ker je seme umešano v substrat, je pri setvi takoj enakomerno razporejeno.

 

V naslednjih dneh redno zalivamo.

 

Po tednu ali dveh je mesto že popolnoma zaraščeno.

 

Travo pokosimo še preden klasi. Na sliki je travna mešanica, ki vsebuje veliko bilnice in je zato nizke rasti. Primerna je za okrasne trate.

Besedilo in fotografije: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Še nekaj toplih sončnih žarkov in spet bomo lahko uživali v sveži zeleni barvi naše »angleške« trate. Ampak vse prerado se zgodi, da se izpod snega prikaže pusta, rjava, gnijoča trava. Za to so krive vremenske razmere v lanski jeseni, ko je bilo precej vlage, to pa je bilo za travno rušo kar predobro, zato se koreninski sistem ni razrasel v globino. Tudi v dveh hladnih zimskih mesecih, decembru in januarju, ni bilo snega, ki bi zaščitil travne bilke. Pa vendar ni treba zdaj obupati in začeti znova. V večini primerov bo zadoščalo, da upoštevate nekaj strokovnih nasvetov in posvetite trati malo pozornosti.

1. Ko se pomladi začne vegetacija, na trati velikokrat opazimo glivično bolezen, ki jo kratko imenujemo snežna plesen. Bolezen prepoznamo po belkasti ali rožnati prevleki, ki se širi radialno, zato jo opazimo kot nagnite kroge v travi.

2. Snežna plesen se ohranja na gnijočih ostankih rastlin, zato naj bo naše prvo opravilo odstraniti odmrle rastline in dele rastlin, ki povečujemo možnost okužbe. Pri močnejši okužbi lahko okužbo zavremo s fungicidi (npr. mankozeb). Ponavadi pa zadostuje že natančno grabljenje, pri katerem odstranimo vse odmrle dele rastlin ter ostanke listja. Z grabljenjem travo tudi prezračimo, in kot vemo, kjer je zračnost, veter hitro osuši rastline, na suhih rastlinah pa se bolezni, ki povzročajo gnitja, ne morejo razvijati.

3. Naslednji ukrep po česanju in zračenju travne ruše je gnojenje. Za zgodnje spomladansko gnojenje trave uporabimo gnojila z večjo vsebnostjo dušika, tako da trava začne hitro rasti. Za lepo negovano trato vsekakor priporočamo specialna gnojila za trato. Ta imajo že določena optimalna razmerja med makro in mikro elementi. Tako kakor priporočajo pri prehrani človeka več manjših obrokov, je tudi pri hranjenju trate. Bolje je torej več gnojenj z manjšimi količinami kot samo eno zelo obilno. Ko travo kosim, ji hkrati odnašamo lisno maso in s tem beljakovine, listno zelenilo in ostale produkte, potrebne za rast in razvoj rastline, z gnojenjem pa ji hranilne snovi vračamo.

4. Mah je poleg polsti v travi verjetno eden večjih sovražnikov lepe trate. Vojna z mahom je dolgotrajna, ena dobljena bitka z železovim sulfatom je samo epizoda v boju za lepo zelenico. Poleg vztrajnosti je najboljše jamstvo za uspeh pravilna predhodna priprava tal, tj. vodno-zračni režim, izbira primerne sončne lege in pravilna višina košnje. Če trato kosimo prenizko, imajo rastline premalo listne mase za boj s težkimi tlemi.

Če torej na kratko strnemo potrebne pomladanske ukrepe: več zraka v tleh, to pomeni posledično izboljšanje pH-ja tal ob pomoči večkratnega kakovostnejšega gnojenja, in višja košnja, da pridobimo večjo listno maso in s tem močnejšo travo, ki se bo uspešno uprla širjenju mahu.

Če ti ukrepi ne zadoščajo, pa je naslednji korak pri uničevanju mahu peskanje s kremenovo mivko in kemično uničevanje mahu.

Besedilo in fotografiji: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Ko se odločimo, da bo okolico našega doma ali poslovne stavbe olepšala trata, si seveda tudi prizadevamo, da bi bila kar se da brez napak, gosta in temno zelena. Na negovani zeleni površini pa se še kako pozna vsaka rjava lisa ali predel brez travnih bilk. Kar nekaj najpogostejših napak, ki povzročijo, da trata ni več brezhibna, na primer o nerodnosti pri gnojenju, kjer nam ponesreči pade preveč gnojila in nam potem zaradi prekomerne koncentracije gnojila trava propade, smo že pisali. Tudi o boleznih in škodljivcih smo povedali že marsikaj. Večkrat so škodljivci tudi naši ali sosedovi domači ljubljenčki – psi in mačke, kar pa jim z lahkoto odpustimo. Veliko težje pa jim je njihove aktivnosti preprečiti. Pri domačih psih nekaj pomaga dosledna vzgoja, še najboljše pa se je s tem sprijazniti in poiskati neko srednjo pot. Povsem brezhibna verjetno naša trata ne bo, poskrbeti pa moramo, da vse prizadete predele čim prej saniramo na način, ki je opisan v nadaljevanju. Še ena pogosta napaka pri oskrbi trate je takšna, ki jo lahko preprečimo. Ko nam zmanjka goriva v kosilnici, smo pogosto preveč nestrpni in gremo takoj po novo gorivo.

Polagamo travno rušo – projektiva Arboretum

 

Posledica izlitja goriva

 

Kosilnico pustimo na mestu, kjer je obstala. V času, ko iščemo gorivo, pa močno segreto dno kosilnice seva veliko toplote na komaj nekaj centimetrov oddaljeno travno rušo. Posledica pregretosti je slabša rast trave ali pa trava povsem odmre. Če ni zadnje, si trava sčasoma opomore ob dodatnem dognojevanju tega predela. Pri hitenju, da delo opravimo čim hitreje, pa se nam lahko pripeti še ena nerodnost. Gorivo nam uspe politi tudi izven rezervoarja, tako da steče po travi. Motorna olja in goriva pa travni ruši navadno zadajo smrtni udarec. Vse zgoraj opisano povzroči, da na trati nastajajo gole lise, ki jih nikakor ne uspemo ponovno ozeleniti. Pri sanaciji namreč pozabimo upoštevati, da ni poškodovana samo travna ruša, ampak je onesnaženje zajelo tudi vrhnjo plast prsti. Težave se lotimo torej tako, da poleg odmrle trate odstranimo še nekaj centimetrov onesnažene zemlje in jo zamenjamo z novo. Le na ta način si zagotovimo, da bo setev in s tem sanacija trate res uspešna. Torej ne pozabimo, ko končamo košnjo, ko praznimo koš ali ko dolivamo gorivo, tega ne počnimo na trati! Kosilnico zapeljimo na primerno mesto, kjer ne bo delala škode.

 

Nepravilno dolivanje goriva na travi

 

Besedilo in fotografiji: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »

« Newer Posts