Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘trava’


Še nekaj toplih sončnih žarkov in spet bomo lahko uživali v sveži zeleni barvi naše »angleške« trate. Ampak vse prerado se zgodi, da se izpod snega prikaže pusta, rjava, gnijoča trava. Za to so krive vremenske razmere v lanski jeseni, ko je bilo precej vlage, to pa je bilo za travno rušo kar predobro, zato se koreninski sistem ni razrasel v globino. Tudi v dveh hladnih zimskih mesecih, decembru in januarju, ni bilo snega, ki bi zaščitil travne bilke. Pa vendar ni treba zdaj obupati in začeti znova. V večini primerov bo zadoščalo, da upoštevate nekaj strokovnih nasvetov in posvetite trati malo pozornosti.

1. Ko se pomladi začne vegetacija, na trati velikokrat opazimo glivično bolezen, ki jo kratko imenujemo snežna plesen. Bolezen prepoznamo po belkasti ali rožnati prevleki, ki se širi radialno, zato jo opazimo kot nagnite kroge v travi.

2. Snežna plesen se ohranja na gnijočih ostankih rastlin, zato naj bo naše prvo opravilo odstraniti odmrle rastline in dele rastlin, ki povečujemo možnost okužbe. Pri močnejši okužbi lahko okužbo zavremo s fungicidi (npr. mankozeb). Ponavadi pa zadostuje že natančno grabljenje, pri katerem odstranimo vse odmrle dele rastlin ter ostanke listja. Z grabljenjem travo tudi prezračimo, in kot vemo, kjer je zračnost, veter hitro osuši rastline, na suhih rastlinah pa se bolezni, ki povzročajo gnitja, ne morejo razvijati.

3. Naslednji ukrep po česanju in zračenju travne ruše je gnojenje. Za zgodnje spomladansko gnojenje trave uporabimo gnojila z večjo vsebnostjo dušika, tako da trava začne hitro rasti. Za lepo negovano trato vsekakor priporočamo specialna gnojila za trato. Ta imajo že določena optimalna razmerja med makro in mikro elementi. Tako kakor priporočajo pri prehrani človeka več manjših obrokov, je tudi pri hranjenju trate. Bolje je torej več gnojenj z manjšimi količinami kot samo eno zelo obilno. Ko travo kosim, ji hkrati odnašamo lisno maso in s tem beljakovine, listno zelenilo in ostale produkte, potrebne za rast in razvoj rastline, z gnojenjem pa ji hranilne snovi vračamo.

4. Mah je poleg polsti v travi verjetno eden večjih sovražnikov lepe trate. Vojna z mahom je dolgotrajna, ena dobljena bitka z železovim sulfatom je samo epizoda v boju za lepo zelenico. Poleg vztrajnosti je najboljše jamstvo za uspeh pravilna predhodna priprava tal, tj. vodno-zračni režim, izbira primerne sončne lege in pravilna višina košnje. Če trato kosimo prenizko, imajo rastline premalo listne mase za boj s težkimi tlemi.

Če torej na kratko strnemo potrebne pomladanske ukrepe: več zraka v tleh, to pomeni posledično izboljšanje pH-ja tal ob pomoči večkratnega kakovostnejšega gnojenja, in višja košnja, da pridobimo večjo listno maso in s tem močnejšo travo, ki se bo uspešno uprla širjenju mahu.

Če ti ukrepi ne zadoščajo, pa je naslednji korak pri uničevanju mahu peskanje s kremenovo mivko in kemično uničevanje mahu.

Besedilo in fotografiji: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Advertisements

Read Full Post »


Ko se odločimo, da bo okolico našega doma ali poslovne stavbe olepšala trata, si seveda tudi prizadevamo, da bi bila kar se da brez napak, gosta in temno zelena. Na negovani zeleni površini pa se še kako pozna vsaka rjava lisa ali predel brez travnih bilk. Kar nekaj najpogostejših napak, ki povzročijo, da trata ni več brezhibna, na primer o nerodnosti pri gnojenju, kjer nam ponesreči pade preveč gnojila in nam potem zaradi prekomerne koncentracije gnojila trava propade, smo že pisali. Tudi o boleznih in škodljivcih smo povedali že marsikaj. Večkrat so škodljivci tudi naši ali sosedovi domači ljubljenčki – psi in mačke, kar pa jim z lahkoto odpustimo. Veliko težje pa jim je njihove aktivnosti preprečiti. Pri domačih psih nekaj pomaga dosledna vzgoja, še najboljše pa se je s tem sprijazniti in poiskati neko srednjo pot. Povsem brezhibna verjetno naša trata ne bo, poskrbeti pa moramo, da vse prizadete predele čim prej saniramo na način, ki je opisan v nadaljevanju. Še ena pogosta napaka pri oskrbi trate je takšna, ki jo lahko preprečimo. Ko nam zmanjka goriva v kosilnici, smo pogosto preveč nestrpni in gremo takoj po novo gorivo.

Polagamo travno rušo – projektiva Arboretum

 

Posledica izlitja goriva

 

Kosilnico pustimo na mestu, kjer je obstala. V času, ko iščemo gorivo, pa močno segreto dno kosilnice seva veliko toplote na komaj nekaj centimetrov oddaljeno travno rušo. Posledica pregretosti je slabša rast trave ali pa trava povsem odmre. Če ni zadnje, si trava sčasoma opomore ob dodatnem dognojevanju tega predela. Pri hitenju, da delo opravimo čim hitreje, pa se nam lahko pripeti še ena nerodnost. Gorivo nam uspe politi tudi izven rezervoarja, tako da steče po travi. Motorna olja in goriva pa travni ruši navadno zadajo smrtni udarec. Vse zgoraj opisano povzroči, da na trati nastajajo gole lise, ki jih nikakor ne uspemo ponovno ozeleniti. Pri sanaciji namreč pozabimo upoštevati, da ni poškodovana samo travna ruša, ampak je onesnaženje zajelo tudi vrhnjo plast prsti. Težave se lotimo torej tako, da poleg odmrle trate odstranimo še nekaj centimetrov onesnažene zemlje in jo zamenjamo z novo. Le na ta način si zagotovimo, da bo setev in s tem sanacija trate res uspešna. Torej ne pozabimo, ko končamo košnjo, ko praznimo koš ali ko dolivamo gorivo, tega ne počnimo na trati! Kosilnico zapeljimo na primerno mesto, kjer ne bo delala škode.

 

Nepravilno dolivanje goriva na travi

 

Besedilo in fotografiji: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »

« Newer Posts