Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘sprehod’


Arboretum vsak dan vabi ljudi, da se po njem sprehodijo, da tu preživijo čas s svojimi prijatelji ali družino ter da izkoristijo čudovito naravo za oddih, meditacijo ali rekreacijo. Široka ponudba privabi veliko obiskovalcev, nekateri izmed njih pa se v park radi vračajo vedno znova. Nekateri celo vsakodnevno.

Zaposleni v parku stalne obiskovalce večkrat videvamo, lahko bi rekli, da jih že poznamo, vendar o njih ne vemo prav veliko. Zato smo se odločili, da jih povabimo na skupen sprehod in jim zastavimo nekaj vprašanj.

Jože Česnik

Gospod Jože Česnik, golfist in zagovornik varne vožnje, pride v Arboretum skoraj vsak dan. Včasih je igral golf, danes pa mu zdravje tega več ne dopušča, zato je palice za golf zamenjal s palicami za nordijsko hojo. Povedal mi je, da želi med hojo usklajevati dihanje z gibanjem in to zahteva nekaj pozornosti. Zato pri sprehodih večinoma ne išče družbe.

Arboretumu je poklonil brošuro, v kateri je narisal poti in zraven pripisal koliko minut hoje vzame vsaka od teh poti in približno koliko kalorij naj bi pri tem sprehajalec porabil. Sam izbere ustrezno pot glede na svoje počutje in letni čas. Všeč mu je, da park s svojo razporeditvijo in zasaditvijo omogoča, da poleti hodi po osenčenih gozdnih poteh, ki vodijo okoli Volčjega hriba. V tistem delu leta, ko so temperature nižje, dnevi krajši in sonce prijaznejše, pa izbira odprte poti na jugo-vzhodnem delu parka. Zaupa mi, da je iz tega dela tudi najlepši pogled na park, ki ga dopolnijo čudovite Kamniške Alpe v ozadju.

Sprehajalna pot v Arboretumu

Prepričan je, da je obisk parka doživetje v vsakem vremenu in v vsakem letnem času. Od tega ga ne odvrne niti deževno vreme. Na naramnicah nahrbtnika si je izdelal zanko, v katero lahko zatakne ročaj dežnika, da lahko s palicami v roki hodi tudi v dežju.

Najljubšega kotička v parku nima. Med pogovorom mi razloži, zakaj se rad vrača v Arboretum. Po asfaltnih cestah in pločnikih ne mara hodit. Izogiba se motornemu prometu, saj je tam hrupno in zrak bolj onesnažen. Rekreacijska pot iz Domžal do Kamnika je sicer lepo urejena in ustrezna za rekreacijo, vendar se po njej drenjajo sprehajalci, tekači in kolesarji. Pa tudi kak motorist se najde med njimi. V Arboretumu pa pot ponuja vedno nove poglede, zato je v vsakem vremenu in letnem času zanimiva tudi za oči. Poti v Arboretumu so umaknjene od ceste in prometa, zato je tudi zrak čistejši.

Zdi se mu, da je v parku domačinov zelo malo. Čudi se, da ljudje, ki živijo v okolici, ne izkoristijo priložnosti, ki jih park ponuja za kvalitetno preživljanje prostega časa

Sprehajalna pot v Arboretumu

Množicam na prireditvah, ki potekajo v parku se raje izogne. Vendar pravi, da je razumljivo, da v parku prireditve so in so opravičljive zaradi ekonomskih razlogov. Prireditve v park po njegovem mnenju sodijo in je prav, da jih imamo. Park je dovolj velik, da lahko poskrbi za vse obiskovalce naenkrat. Dogajanje ne moti njegovih sprehodov, saj park dobro pozna in takrat hodi po poteh, ki so bolj oddaljene in manj obiskane. Tudi psi, ki spremljajo sprehajalce ga ne motijo. Pravi, da je treba razumeti tudi tiste, ki imajo radi družbo štirinožnih prijateljev. Doda pa, da je prav, da se lastniki psov zavedajo svojih obveznosti. Da skrbijo za higieno in da imajo kužke na povodcu, zato da ne ogrožajo drugih v svoji okolici.

Sprehajalne poti, narava, kulturne prireditve, razstave, prireditve, delavnice in otroško igrišče ponujajo toliko, da lahko vsak obiskovalec najde nekaj zase. Gospod Česnik je najin pogovor lepo zaključil z mislijo, da park združuje ljudi vseh generacij, od najmlajših pa do najstarejših, in da želi, da tako tudi ostane.

Mi pa si želimo, da bi gospod Česnik izkoristil vse deževne dni za sprehode po poteh Arboretuma in da bi ga še naprej razveseljeval čudovit pogled na Kamniške Alpe.

Sprehajalna pot v Arboretumu

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.

Advertisements

Read Full Post »


Arboretum vsak dan vabi ljudi, da se po njem sprehodijo, da tu preživijo čas s svojimi prijatelji ali družino ter da izkoristijo čudovito naravo za oddih, meditacijo ali rekreacijo. Široka ponudba privabi veliko obiskovalcev, nekateri izmed njih pa se v park radi vračajo vedno znova. Nekateri celo vsakodnevno.

Zaposleni v parku stalne obiskovalce večkrat videvamo, lahko bi rekli, da jih že poznamo, vendar o njih ne vemo prav veliko. Zato smo se odločili, da jih povabimo na skupen sprehod in jim zastavimo nekaj vprašanj.

Miljana in Tomaž Jančigaj

Zakonca Miljana in Tomaž Jančigaj prihajata v Arboretum že 40 let. Dobro se spomnita, da sta na sprehod v Arboretum prišla s prvorojenim sinom že takoj po njegovem rojstvu. Sedaj se jima na sprehodu včasih pridruži šestletna vnukinja. Odkar sta v pokoju prideta v Arboretum vsak dan. Običajno se sprehodita po drevoredu, nato mimo uprave in rozarija, okoli Velikega jezera ter mimo kavarne v Spodnji angleški park. Od tam pot nadaljujeta mimo otroškega igrišča po vzhodni strani parka.

Sprehod po Arboretumu

Letošnjo pomlad je Tomaž doživel možgansko kap, zato so sprehodi v Arboretumu postali glavni del njegove rehabilitacije in zato prideta v vsakem vremenu. Na začetku si je pri hoji pomagal s pripomočki, danes, komaj pol leta od kapi, je skoraj popolnoma okreval. Pri hoji si pomaga le še s sprehajalnimi palicami.

Poleti sta si v košari prinesla zajtrk. Zajtrkovala sta pri kamniti mizi ob skalnjaku na vzhodnem delu parka. Tako sta se lahko sprehajala celo dopoldne in ni bilo treba hiteti domov. Ob tej mizi je prijetna senca, kjer sta lahko še pozno dopoldne brala knjige in reševala naloge, ki so prav tako del Tomaževe rehabilitacije.

Sedaj pravita, da si ne znata več predstavljati svojega vsakdana brez sprehodov po parku. Pogumno sta se soočila s težko življenjsko preizkušnjo in pri tem, vsaj tako se zdi, postala še močnejša. Sprehodi jima služijo kot oddih in rekreacija, hkrati pa tudi priložnost, da spoznata nove ljudi ali da se družita z znanci, ki prav tako vsak dan prihajajo v park. Pravita tudi, da sedaj ne čutita več potrebe, da bi na sprehode odhajala kam drugam, v Bohinj ali na Bled. Pa tudi na morje ju ne vleče.

Oba se že trideset let ukvarjata z jogo in sta člana Društva Joga v vsakdanjem življenju. V poletnem času imajo vadbo na travniku v parku Arboretuma. Na tej prireditvi Miljana tudi aktivno sodeluje.

V parku ničesar ne pogrešata. Miljana in Tomaž se ne bojita psov, niti ju ne motijo prireditve. Prepričana sta, da smo ljudje sami odgovorni za to, kako doživljamo okolico in kako se odzivamo nanjo. Zavestno izbirata vesel in pozitiven pogled na svet. Zato ju veseli, da prireditve v park privabijo večje število ljudi. Priznavata, da se po parku raje sprehajata med tednom, ko je mir in tišina, ampak tudi občasne prireditve nikoli ne zmotijo njunega dnevnega sprehoda.

Skozi leta sta lahko opazila, kako se park razvija, kako se dodajajo nove vsebine in menjajo razgledi v njem. Hvaležna sta, da vrtnarji in zaposleni zanj lepo skrbijo. Miljana pravi, da pogreša samo lokvanje. Ti so včasih prekrivali vodo v jezeru Otočec. To je edino, kar bi si spet želela videti. Tomažu je zelo všeč nov nasad rododendronov, ki je nastal v Zgornjem angleškem parku. Milijana pa pristavi, da so ji najbolj všeč preproste stvari, kot je šumenje listja pod nogami. To so malenkosti, ki jih je rada doživljala že kot otrok.

Sprehod po Arboretumu

Miljana in Tomaž sta izredno dinamična, sproščena in vesela. Zato sem prepričana, da bosta v parku vedno znova odkrivala malenkosti, ki jima lepšajo vsakdan. Želimo jima še veliko skupnih sprehodov v Arboretumu!

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.

Read Full Post »