Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘pokrovne rastline’


Ureditev brežine s kokosovo zastirko

Brežine predstavljajo zelo specifično rastišče in posledično tudi način urejanja. Zaradi naklona je površina brežine močno izpostavljena eroziji, zato jo je smiselno utrditi z rastlinjem. Rastišče z velikim naklonom in veliko površino otežuje oz. onemogoča strojno košnjo, zato izberemo rastline, ki se hitro razrastejo in so manj zahtevne oz. potrebujejo manj vzdrževanja čez leto.

Na javnih površinah je zasaditev brežin v primerjavi z brežinami, ki se nahajajo ob bivalnem objektu, nekoliko bolj enovita. Ko gre za zasebne površine, stremimo k temu, da se zasaditev brežine dopolnjuje s konceptom preostalega vrta. Pomembno je tudi, da velike brežine ob bivalnih objektih ne delujejo monotono – zato je priporočljivo, da za zasaditev izberemo več rastlinskih vrst. Posamezno rastlinsko vrsto poudarimo tako, da več sadik iste vrste sadimo v skupinah. Ker je brežina bolj izpostavljena, je tudi zasaditev bolj opazna v primerjavi z zasaditvijo na ravnih tleh. To pomeni, da lahko služi kot močan in bogat dekorativni element, zato se je pri zasaditvi smiselno potruditi in izboru rastlin nameniti dovolj pozornosti.

Brežina ob cesti Zaraščena brežina

Slika: Enovita zasaditev brežine ob cesti (zgoraj) in bolj členjena zasaditev v parku (spodaj). Takšna naj bi bila brežina, ko se rastline razrastejo.

Priprava terena

Pred saditvijo rastlin je treba brežino ustrezno pripraviti. Odstranimo vrhnji sloj zemlje z rastlinjem in pleveli ter površino prekopljemo. To lahko storimo na dva načina. Uporabimo lahko kemično sredstvo (herbicid), kar je sicer hitrejši in temeljitejši način predpriprave površine, vendar pa je metoda okolju neprijazna in se zato ne priporoča. Drugi način je bolj zamuden, saj gre pri njem za ročno (mehansko) odstranjevanje vrhnje plasti brežine. Pri tem je treba poudariti, da se s takim načinom ne odstrani večletnih koreninskih plevelov (npr. trpotec, regrat). Površino brežine nato pregrabimo in poravnamo, odstranimo kamenje in pritrdimo zastirko.

Polaganje zastirke

Poznamo več načinov in oblik zastiranja brežine. Če naklon brežine ni prevelik, lahko uporabimo lubje ali pesek, vendar to pozneje pomeni tudi redno odstranjevanje plevela. Nadalje lahko uporabimo folijo, ki je cenovno ugodna, vendar okolju neprijazna in manj estetska. Pravzaprav je na voljo kar nekaj načinov zastiranja brežine. Trenutno je zelo priljubljena uporaba kokosove zastirke. Ta je najbolj priporočljiva, saj je bolj naravna, v okolju ne deluje kot tujek, je delno biorazgradljiva in uspešno opravlja nalogo zastiranja. Naloga zastirke je, da učinkovito preprečuje erozijo zemlje in rast plevela, zadržuje vlago v zemlji ter ščiti rastline v njihovi zgodnji fazi rasti. Kokosova zastirka je pritrjena na perforirano PVC folijo, ki še dodatno poveča učinek zastiranja. Kokos v obdobju treh let razpade, vendar so takrat rastline že popolnoma razraščene, zato ni potrebe po novi zastirki. Pri polaganju zastirke je pomembno, da se robovi prekrivajo, saj sicer plevel hitro najde pot na plano. Zastirko pritrdimo s klini. Na zgornjem ter spodnjem robu pa jo vkopljemo v zemljo in tako zaključimo brežino.

Polaganje zastirke

Slika: Kokosovo zastirko polagamo tako, da se robovi prekrivajo. Za polaganje potrebujemo določeno orodje – škarje, kline s katerimi na več mestih pritrdimo zastirko v tla, ter kladivo.

Sajenje

Na mestih, kamor želimo rastline posaditi, v zastirko zarežemo križ in zastirko zavihamo tako, da dobimo okroglo odprtino. Skozi odprtino nato izkopljemo sadilno jamo, v katero dodamo humus ali dobro kompostno zemljo, in izbrane rastline posadimo. Glede na rastišče izberemo rastline, ki uspevajo na soncu ali v senci. Kot že omenjeno, več sadik iste vrste sadimo v skupino. Rastline, ki se razraščajo s poganjki (plazeča razrast), na kokosovi zastirki ne bodo uspevale, saj se na njej ne morejo ukoreniniti (npr. Vinca minor, Hedera helix, Pachysandra terminalis, Hypericum calycinum).

Pri zasaditvi lahko brežino ločimo na tri dele:

zgornji rob, ki ga je priporočljivo zasaditi z nižjimi prekrovnimi grmovnicami, da mehko zaključijo brežino,

osrednji del, ki naj bo zasajen s prekrovnimi rastlinami in grmovnicami (z uporabo višjih grmovnic navidezno zmanjšamo naklon brežine),

spodnji rob, ki naj ostane nezasajen, saj se rastline iz osrednjega dela povešajo navzdol, in sčasoma prekrijejo tudi spodnji rob.

Rastline za brežino

Slika: Osrednji del brežine zasedajo prekrovne rastline (vednozeleno kosteničevje in panešpljica) ter posamezni večji grmi (metuljnik, dren in lovorikovec). Vrh brežine pa zaključujejo medvejke in lubje. Spodnji del brežine je ostal nezasajen.

 

Rastline, primerne za zasaditev na brežini s kokosovo zastirko:

  • Seznam prekrovnih rastlin in nižjega grmičevja, ki bodo čez čas skupaj tvorile enotno (zeleno) preprogo:

Seznam prekrovnih rastlin

  • Seznam višjih grmovnic, ki bodo zaradi cvetenja in svoje višine zasaditvi dodala dinamiko:

Seznam grmovnih rastlin

Seznam rastlinskih vrst je sicer obsežen, vendar ni izčrpen. Na voljo je namreč zelo širok spekter rastlin, ki jih lahko uporabimo na brežinah. Zato ni potrebe, da bi se omejevali le na rastline, ki so predstavljene v članku. Rastline sadimo v razmikih, navedenih v zgornjih razpredelnicah. Število sadik na kvadratni meter prilagodimo glede na njihovo velikost in hitrost rasti, pa tudi glede na finančne zmožnosti in glede na to, kako hitro želimo, da bo brežina zaraščena. Z ustrezno sadilno razdaljo zagotovimo optimalno rast (in razrast) rastlin. V določenem času se rastline razrastejo, povežejo in skupaj tvorijo enotno površino. Kljub izboru manj zahtevnih rastlinskih vrst, ki potrebujejo manj vzdrževanja, je treba brežino, ko se ta zaraste, vzdrževati. Enkrat letno je treba odstraniti plevel, obrezati grmovnice in prekrovne rastline, s čimer zagotovimo nadzor nad razraščanjem rastlin. Prekrovne vrtnice zahtevajo nekoliko več dela – če želimo, da cvetijo dvakrat na leto, je treba po prvem cvetenju odstraniti odcvetele dele rastline.

Urejena brežina

Slika: Prikaz zasajene brežine s kokosovo zastirko takoj po končanem delu. Tej fazi sledi proces razraščanja rastlin, ki traja kar nekaj časa. Če bi želeli do končnega rezultata priti hitreje, je treba za zasaditev uporabiti večje število sadik, toda ne preveč, saj vsaka rastlina potrebuje svoj življenjski prostor. Če rastline posadimo preveč na gosto, bodo med seboj »tekmovale« za prostor in hranila, kar bo negativno vplivalo na njihovo rast.

 

Pripravila: Petra Benedik, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Advertisements

Read Full Post »


Kaj so pokrovne rastline?
V to skupino uvrščamo skupino rastlin, ki s svojo rastjo pokrijejo tla in ustvarijo gost rastlinski pokrov, ki preprečuje rast plevelov. Pokrovne rastline pa niso enotna rastlinska skupina, saj mednje sodijo tako grmovnice, vrtnice, trajnice, plezalke, trave in praproti. Lahko so vedno zelene ali listopadne. Njihova rast je lahko čisto pri tleh ali pa so lahko visoke tudi do pol metra. Tudi med enoletnicami najdemo rastline, ki prekrijejo tla.

Lastnosti pokrovnih rastlin
Rastline, ki sodijo v to skupino, imajo:
– pritlehno ali plazečo se rast,
– dolge in usločene poganjke,
– hitro, enakomerno in gosto razrast,
– rast iz koreninskih odrastkov,
– možnost ukoreninjenja ob dotiku tal ali se razmnožujejo z živicami, 
– preprosto in hitro razmnoževanje,
– nezahtevno gojenje.

Raba pokrovnih rastlin
Sadimo jih na površine, ki jih je težko negovati in vzdrževati. Tako jih lahko sadimo na velike površine, kot so javni nasadi v parkih, pred poslovnimi in upravnimi stavbami. V zasebnih vrtovih jih sadimo največkrat namesto trate, saj ta v senci drevja in grmovja ne uspeva dobro. Prav tako se je obnesla zasaditev majhnih površin na severnih straneh hiš, kjer je vzdrževanje trate zaradi sence in neprestane vlage v tleh marsikomu vzelo že veliko dragocenega časa, potrpljenja in ne nazadnje tudi denarja.
Nekako smo že kar navajeni sajenja pokrovnih rastlin na strmih brežinah. Če površine pod živo mejo posadimo s pokrovnimi rastlinami, v poštev pridejo predvsem pokrovne trajnice, si bomo prihranili kar precej časa s pletjem in okopavanjem.
S sajenjem pokrovnih rastlin tla ostajajo vlažna in preprečujejo rast plevela.

Izbor pokrovnih rastlin
Ko se boste odločili, da boste sadili pokrovne rastline, se najprej prepričajte, kakšna so tla, saj na apnenčastih tleh rastline, ki jim prijajo šotna rastišča, ne bodo uspevale. Prav tako je osončenost zemljišča odločilna za izbor rastlin. Pokrovne vrtnice na senčnem rastišču ne uspevajo dobro. Prav tako ne boste sadili funkij na žgoče sonce.
S pravilnim izborom – pri tem nasvet ali pomoč strokovnjaka morda ne bosta odveč – boste dobili želeni učinek. Edino v celoti prekrita površina bo konkurenca nadležnemu plevelu.

V svetli senci dreves uspevajo predvsem trajnice z zanimivimi okrasnimi listi, kot so funkije.

Sajenje pokrovnih rastlin
Zelo pomembna je kakovost sajenja, ki pa je odvisna od:
– priprave terena,
– gostote saditve,
– načina saditve.

Sajenje pokrovnih rastlin z namenom ustvariti gosto rastlinsko preprogo cvetočih ali z listi bogatih rastlin se uveljavlja šele v zadnjem času, saj je vzdrževanje takih površin lažje.

Priprava terena
Zemljišče temeljito očistimo vseh plevelov oz. odstranimo vso vegetacijo. Tega se lahko lotimo ali mehansko ali kemično. Pri prvem načinu tvegamo, da ne odstranimo vseh koreninskih plevelov, z drugim pa lahko, če se ne držimo navodil proizvajalca, na sosednjih površinah naredimo nepopravljivo škodo. Ta način je lahko ekološko sporen. Zagotavlja pa 100-odstotni uspeh uničenja vse biomase na površini, ki jo želimo ozeleniti s pokrovnimi rastlinami.
Nato prst globoko prekopljemo, odstranimo vse plevele, dodamo humus ali dobro uležan hlevski gnoj. Lahko se odločite in izberete tudi ustrezen sadilni substrat. Ko je zemljišče pripravljeno, rastline posadimo.
Na brežini, ki onemogoča raztros lubja, je priporočljiva uporaba mreže (tkanine) iz kokosovih vlaken. Na spodnji strani je prišita preluknjana PVC-folija, ki omogoča dostop vlage do korenin, onemogoča pa razrast plevelov. Priprava terena je enaka kot priprava zemljišča na ravnem. V mrežo nato glede na gostoto saditve z ostrim nožem ali škarjami zarežemo sadilno jamo v obliki križa in rastlino posadimo.

Gostota saditve
Ko sadite, morate vedeti tudi, kako hitro rastejo. Panešpljica in plazeči se brini hitreje prekrijejo tla kot npr. vedno zeleni ižander in plazeča se trdoleska. Če niste neučakani, se boste odločili, da boste posadili na enoto mere, to je na kvadratni meter, manj rastlin, kot je priporočljivo. Tako boste namesto 10 sadik krvomočnic posadili samo šest, kot se je pokazalo v praksi, da še zadošča merilom za pokritje površin. Pri tem boste prihranili v začetku nekaj denarja, časa pa niti ne, saj se bodo površine počasneje zarasle in boste morali ali površine pleti ali pa jim dodajati zastirko, kar pa spet nekaj stane.
Če so sadike velike, jih boste posadili tudi manj. Za večje sadike je treba odšteti tudi več denarja.

Način saditve
Ko zasajate velike površine, priporočamo sajenje različnih vrst pokrovnih grmovnic, da bo površina že na pogled zanimiva. Pri tem pazimo, da sadimo enake vrste v večje skupine (zimzeleno kosteničevje skupaj, petoprstnik skupaj, pokrovne vrtnice skupaj), saj nekatere šele zasajene v večje skupine delujejo homogeno in mogočno. Pri zasajanju manjših površin naj bo število vrst manjše in premišljeno izbrano, še zlasti kar zadeva končno velikost rastline. Z eno vrsto rastlin naj bi prekrili najmanj en kvadratni meter. Rastline vedno sadimo v trikotnik, saj s takim načinom zasaditve pospešimo zaraščanje površine.

Med skupino trav najdemo tudi dobre pokrovne rastline.

Besedilo in fotografije: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.

V letošnjem letu smo pripravili sklop strokovnih predstavitev o trajnicah. Več o tem.

 

Read Full Post »