Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘metasekvoja’


Volemija (Wollemia nobilis)

Gre za iglasto drevo, ki smo ga do nedavnega poznali le iz 200 milijonov let starih fosilov. Leta 1994 so v Avstraliji odkrili ozko in strmo sotesko, v kateri je raslo približno 100 dreves takrat neznane vrste. Rastišče in drevesa skrbno varujejo, da ne bi prišlo do kraj in uničevanj. Kasneje je bilo ugotovljeno, da se vsa drevesa v soteski dotikajo s koreninami in da dejansko ne vedo, koliko dreves je v sestoju.

V Arboretumu Volčji Potok smo volemijo posadili leta 2009.

Volemija Več o volemiji

Ginko (Ginkgo biloba)

Iglavec s pahljačastimi listi je bil dobro poznan iz 270 milijonov let starih fosilov. Mnogo stoletij so ga v skritih kitajskih templjih gojili menihi. Med letoma 1920 in 1930 so bili v vzhodni Kitajski najdeni ginkovi gozdovi, za katere so ugotovili, da jih ni posadil človek. Ginko je zaradi priljubljenosti pogosto sajena parkovna vrsta, saj je zelo odporna in tolerantna.

V Arboretumu Volčji Potok imamo eno moško in eno žensko drevo. Njuna starost je ocenjena na 80-90 let.

Ginko Več o ginku

Metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides)

Eno samo drevo je bilo odkrito leta 1943 na Kitajskem, štiri leta kasneje v njegovi bližini pa cel gozd. Botaniki in vrtnarji so takoj začeli pošiljati semena po svetu, zato je danes metasekvoja dobro razširjena. Nepoznavalec jo bo lahko zamenjal z močvirskim taksodijem. Teh je v Arboretumu več in jih prepoznamo po zračnih koreninah.

Metasekvoja v Arboretumu Volčji Potok je bila posajena leta 1953 kot prva predstavnica te vrste v Jugoslaviji.

Metasekvoja Več o metasekvoji

Read Full Post »


Sprehod po Arboretumu v pozno jesenskem času kaže pri iglavcih neobičajno sliko; kar nekaj jih je med njimi, ki jim rumenijo iglice.

Iz šolskih klopi poznamo macesen kot edini samonikli listopadni iglavec. V arboretski zbirki pa najdemo še dva listopadna iglavca. To sta metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides) in močvirski taksodij ali močvirska cipresa (Taxodium distichum). Metasekvoja izhaja iz Kitajske, močvirski taksodij pa domuje v Severni Ameriki ob reki Misisipi in na JV ZDA.

Močvirsko cipreso boste na sprehodu po Arboretumu enostavno prepoznali po nenavadnih izrastkih iz tal. To so njene prezračevalne korenine, ki drevesu omogočajo življenje v močvirju.

Metasekvoje v Arboretumu imajo stožčasto krošnjo, njihovo deblo je v spodnjem delu široko in značilno kitasto razbrazdano. Skorja se lušči v dolgih trakovih in je rdečkasto rjave barve.

Pohitite s sprehodom, kajti čez mesec dni bodo njihove veje že gole, sedaj pa žarijo v toplih barvah.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki  se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Read Full Post »