Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘jesen’


Jesen je najprimernejši čas za nakup sobnih ciklam, ki v tem času bujno cvetijo. In ob pravilni negi bodo cvetele vse do pomladi. Preberite, kakšne so njihove zahteve.

Žal so ogrevani stanovanjski prostori, kjer se temperature gibljejo okrog 20 ºC, neprimerni za gojenje ciklam. Ustrezajo jim zračni in hladni prostori (10–12 ºC), kakršnih pa v modernih stanovanjih ne najdemo več. Če pomislim, sem najlepše ciklame videla pri družini, ki jih je imela med dvojnimi okni na severni strani stanovanja. Naše ciklame, ki smo jih postavili v sončno in ogrevano sobo, pa so hitro propadle.

Zalivanje ciklam je tudi nekaj posebnega: vode ne smemo zlivati po gomoljih in popkih. Zato je najprimernejše, da zalivamo v podstavke cvetličnih lončkov. Po krajšem času odvečno vodo izlijemo iz podstavka. Za obilno vsakoletno cvetenje redno gnojimo s tekočimi gnojili: vsaj na 14 dni. Sproti odstranjujemo odcvetele cvetove tako, da jih previdno izpulimo iz gomolja.

Sedaj pa je pred vami le še odločitev, ali boste izbrali take, ki imajo manjše cvetove, tiste dišeče ali morda ciklamo z nacefranimi cvetovi. Kaj pa barva: bela, rdeča ali rožnata?

 

Oglejte si ponudbo v Vrtnem centru Arboretum in Cvetličarni Arboretum.

Besedilo: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.
Fotografiji: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Advertisements

Read Full Post »


Z nasadi rastlin, ki na jesen zasijejo v vsej svoji lepoti, boste spoznali najbolj znane sorte in vrste ter možnosti njihovega kombiniranja.

ciklama – Cyclamen sp.

pisanolistni bršljan Hedera helix ‘Aura Soma’

praprot Blechnum spicant

 

okrasno zelje Brassica oleracea ‘Kyoto F1’

kalocefalus – Calocephalus brownii ‘Silver Sand’

ciklama – Cyclamen sp.

šaš Carex buchananii

hermelika Sedum telephium ‘Herbstfreude’

japonska skimija Skimmia japonica ‘Rubella’

ognjeni dež Heuchera americana ‘Dale’s Strain’

perjanka Pennisetum alopecuroides ‘Little Bunny’

plazeči skrečnik Ajuga reptens ‘Burgundy Glow’

mini mačeha Viola sp.

jesensko vresje Calluna vulgaris

kalocefalus – Calocephalus brownii ‘Silver Sand’

kitajski stebrasti brin Juniperus chinensis ‘Stricta’

ognjeni dež Heuchera × hybrida ‘Caramel’

ajanija Ajania pacifica

pisanolistni bršljan Hedera helix ‘Aura Soma’

šaš – Carex oshimensis ‘Evergold’

Okrasne lonce in korita lahko kupite v vrtnem centru.

Pripravila: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Fotografije: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Prišel je jesenski čas, ko se bodo enoletne rastline morale umakniti iz cvetličnih korit, posod in enoletnih nasadov. Popolnoma enakovredno jih lahko nadomestimo z mačehami. Te nam bodo s cvetjem lepšale prostor vse do pozne jeseni oziroma začetka zime. Z zelo nizkimi temperaturami se cvetenje ustavi, s prvimi toplimi dnevi (lahko že v februarju) pa že lahko zacvetijo najzgodnejše sorte mačeh.

Mačehe v grobem lahko razdelimo na:

• mini mačehe, zelo podobne vijolicam, vendar imajo zelo pester barvni spekter,

• srednje mačehe, imenovane patiole, ki jeseni najdlje časa cvetijo jeseni in prve zacvetijo spomladi z obilnim cvetjem,

• velikocvetne mačehe, katerih cvetje je številčno okrnjeno, vendar zaradi velikosti cvetja ter raznolike barvitosti enakovredno krasijo prostor.

 Velikocvetne mačehe

 Srednje mačehe

 Mini mačehe

Raznobarvne mačehe vzgojene v rastlinjakih Arboretuma Volčji Potok lahko kupite v vrtnem centru.

Besedilo: Andreja Pogačar Špenko, univ. dipl. inž. agr.
Fotografije: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Sprehod po Arboretumu v pozno jesenskem času kaže pri iglavcih neobičajno sliko; kar nekaj jih je med njimi, ki jim rumenijo iglice.

Iz šolskih klopi poznamo macesen kot edini samonikli listopadni iglavec. V arboretski zbirki pa najdemo še dva listopadna iglavca. To sta metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides) in močvirski taksodij ali močvirska cipresa (Taxodium distichum). Metasekvoja izhaja iz Kitajske, močvirski taksodij pa domuje v Severni Ameriki ob reki Misisipi in na JV ZDA.

Močvirsko cipreso boste na sprehodu po Arboretumu enostavno prepoznali po nenavadnih izrastkih iz tal. To so njene prezračevalne korenine, ki drevesu omogočajo življenje v močvirju.

Metasekvoje v Arboretumu imajo stožčasto krošnjo, njihovo deblo je v spodnjem delu široko in značilno kitasto razbrazdano. Skorja se lušči v dolgih trakovih in je rdečkasto rjave barve.

Pohitite s sprehodom, kajti čez mesec dni bodo njihove veje že gole, sedaj pa žarijo v toplih barvah.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki  se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Read Full Post »


Zeleno barvo daje rastlinam klorofil ali listno zelenilo. Rastline z listi prestrezajo sončno svetlobo, s pomočjo katere iz ogljikovega dioksida in vode tvorijo sladkor, pri tem pa se sprošča kisik. Valovne dolžine svetlobe, ki jih klorofil ne vpija, se odbijejo, zato vidimo liste zelene. Enostavne sladkorje rastlina predela v snovi, ki jih potrebuje za opravljanje življenjskih procesov in za gradnjo lastnih tkiv. Ta proces poznamo kot fotosintezo. Poteka v kloroplastih, kjer poleg klorofila najdemo tudi druga barvila, kot so rumeni in oranžni karotinoidi in ksantofili.

In kaj se dogaja v listih jeseni, da spremenijo barvo in odpadejo?

Ko se jeseni dnevi krajšajo, ima rastlina na razpolago vse manj svetlobe in ker so dnevi hladnejši, je fotosinteza šibkejša. Ker poteka tvorba klorofila le ob prisotnosti svetlobe, začnejo listi izgubljati zeleno barvo. V listih že prisoten klorofil se jeseni razgradi. Razgrajeni klorofil in njegove dragocene sestavine se po prevodnih poteh prenesejo iz listov v veje in deblo, kjer se uskladiščijo preko zime. Spremljajoča rumena in oranžna barvila se jeseni ne razkrojijo in ko izgine klorofil, postanejo listi značilno jesensko rumeni.

Rdečo barvo listom dajejo barvila, ki se imenujejo antociani. Ta nastajajo v listih nekaterih drevesnih vrst šele jeseni. Nastajanje antocianov pospešujejo hladne noči in topli dnevi oz. velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo. V deževnih jesenih z malimi temperaturnimi razlikami med dnevom in nočjo bo rdeča obarvanost listov majhna.

Prispevek je pripravil Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki  se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Read Full Post »

« Newer Posts