Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘cvetlična korita’


V cvetličnih zasaditvah že nekaj let ni samo cvetje tisto, ki je deležno naše pozornosti. Tudi na balkonih in v okrasnih posodah najde svoje mesto čedalje več rastlin, katerih glavna okrasna vrednost so listi. Ti so lahko različnih oblik, velikosti in barv.

Ena izmed najopaznejših strukturnih rastlin v enoletnih zasaditvah je sladki krompir (Ipomoea batatas). Poleg bujnega zelenja so zanimivi tudi veliki gomolji, ki pa jih vidimo šele jeseni, ko praznimo cvetlična korita. Sladki krompir uvrščamo v družino slakovk (Convolvulaceae), kar potrdi tudi oblika cveta.

V javnih nasadih je sladki krompir zelo dobrodošla popestritev gredic, tako zaradi izrazitih barv kot tudi bujne rasti. Če zasaditev dopolnimo še z barvitim cvetjem in katero izmed trav, bo greda zanimiva vse do jeseni.

Rastlina je doma v toplejših predelih Amerike, od koder so jo v 16. stoletju prinesli v Evropo. Gomolj vsebuje 70 % vode, 1,5 % beljakovin, 0,5 % maščob, 2,5 % škroba, 8 % sladkorja (za primerjavo: navadni krompir vsebuje manj kot 1 % sladkorja), bogat je tudi z vitamini in rudninskimi snovmi. Zaradi vsega navedenega je povsem razumljivo, zakaj je v nekaterih državah postal pomembna kulturna rastlina. V Evropi ga največ pridelajo v Franciji, sledi Velika Britanija, razširjen pa je tudi v njunih bivših kolonijah, zato ni čudno, da ima tudi na Novi Zelandiji sladki krompir v prehrani pomembno vlogo.

Pri nas je sladki krompir v nekaj letih postal najbolj iskana rastlina za zasaditev cvetličnih korit, takoj za pelargonijami, seveda. Na vrtnarijah je ponudba sadik sladkega krompirja vedno večja in ne bo dolgo, ko ga bo dovolj za vse, ki bi ga želeli kupiti.

Gomolji sladkega krompirja so veliki in v cvetličnih koritih in posodah zavzamejo veliko prostora. To moramo upoštevati pri izbiri posode že spomladi. Premajhna plastična posoda je obsojena na uničenje, saj tudi v tem primeru velja zakon močnejšega.

Sladki krompir pridelujejo na poljih, tako kot pri nas običajni krompir. Sorte so različne, prevladujejo tiste z zeleno obarvanimi listi. Ostro oko lahko opazi tudi prve bele cvetove.

Na novozelandskih tržnicah prodajajo več sort sladkega krompirja z različno obarvanimi gomolji. Različno obarvani gomolji se, odvisno od sorte, razvijejo tudi v ujetništvu. So užitni? Seveda, vendar velja razmisliti o tem, katera gnojila smo uporabljali in predvsem koliko.

Sladki krompir je rastlina toplih krajev in za rast in razvoj potrebuje temperature nad 15 °C, zato pazimo, da ga na prosto ne sadimo prezgodaj. Nekakšen mejnik so ledeni možje. Če bo v začetku rasel nekoliko počasneje, nič ne dé. Najhitreje raste v vročih obdobjih. Uspeva tako na soncu kot tudi v senci, vendar moramo posajenemu na sončno in vroče mesto pri zalivanju posvečati malo več pozornosti kot ostalim.

Ker so si sorte tako zelo različne med seboj, je dobro vedeti, kako raščave so. Za nasvet se obrnite na vrtnarja, ki že ima izkušnje s sorto, ki vam je všeč ali jo glede na želeno zasaditev potrebujete. In katera sorta je bolj primerna za sajenje v posode in katera za zasaditev balkonskega korita? Na splošno velja, da je pisanolistna sorta najmanj raščava, tudi na pogled je bolj vitka od drugih. Pri drugih se rast razlikuje od sorte do sorte, tudi glede na barvo ali obliko listov. Čeprav trikrpaste sorte delujejo bolj čokato, se lahko zgodi, da vas kakšna preseneti tudi z dolžino. Na splošno pa so srčaste sorte daljše rasti, z izjemo rumenolistne, ki zraste krajša kot zeleno- in črnolistna različica. Celo trikrpaste sorte jo prekašajo.

Vendar ni vse odvisno le od sorte. Še kako pomembna je redna oskrba, tako z vodo kot tudi s hranili. Še tako bujna sorta ne bo nikoli blestela, če jo bomo imeli ‘na dieti’. Razlika je lahko tako očitna, da jo vsakdo opazi.

Besedilo in fotografije: Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agr.

Nasveti za sajenje balkonskega cvetja

Žlahtne begonije

Salvije

 

 

 

Advertisements

Read Full Post »