Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘cvet’


Robinija spada med metuljnice oziroma stročnice. Imajo simetričen, metulju podoben cvet in semena v posebnem soplodju, v stroku.

Navadna robinija (Robinia pseudoacacia), ki ji pravimo tudi neprava akacija, je v Sloveniji poznano drevo. Razširjena je zlasti v vinorodnih krajih. Hitro raste. Ker njen les počasi propada (v tleh razpada počasneje od hrastovine), ga uporabljajo za kole in stebre. Ima trnaste veje. Beli in dehteči cvetovi se odprejo maja. Gospodinje cvrejo socvetja na enak način kot pri črnem bezgu. Robinije so v Evropo prinesli in Severne Amerike. Širili so jih kot okrasna in gospodarsko pomembna drevesa.

Vrste in sorte robinij z rožnatimi in rdečimi cvetovi so pri nas zelo redka okrasna drevesa. Razlog tiči v tem, da so bodisi občutljive na mraz, ali pa zelo krhke, tako da jih lomita sneg in veter.

Rdečecvetna robinija (Robinia pseudoacacia ‘Basque Rouge’), ki raste pred vhodom v rozarij, zacveti konec maja. Pripada sorti ‘Rdeče krilo’ (‘Basque Rouge’). Nežno rdeče vijolični cvetovi so zbrani v kratkih, grozdastih socvetjih.

Vir: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, majski vodič (1992), stran 8-9.

Fotografiji: Mateja Račevski Mladenov

Še več zanimivih dreves in grmovnic iz Arboretuma.

Advertisements

Read Full Post »


V drugi polovici maja se postavlja s cvetjem Mariesijeva brogovita (Viburnum plicatum ‘Mariesii’). Je gosto raščen grm, pri katerem se zunanje veje iztegujejo navzven vodoravno ali se le blago spuščajo ali vzpenjajo. Listi so, kot pri vseh brogovitah, nasprotni, kar z drugimi besedami pomeni, da rasteta iz vsakega kolenca na vejici vedno po dva lista, vsak na eno stran. Drugo pomlad požene iz zalistnega popka kratek poganjek, ki na svojem koncu nosi pokončno pecljato socvetje. Pri Mariesijevi brogoviti sta na vsaki vejici izjemno pravilno nanizani dve vrsti socvetij.

Ščitasta socvetja so podobna kot pri naši domači brogoviti (V. opulus): drobne dvospolne cvetove obkroža venec jalovih cvetov. Ti obrobni cvetovi imajo precej večje venčne lističe – zaradi njih socvetja že od daleč opazimo.

Kdor prvič vidi Mariesijevo brogovito v polnem cvetju, zagotovo ob njej postane: ne toliko zaradi obilnega cvetja, temveč zaradi nenavadnega reda, po katerem je razmeščeno. Mnogi poznavalci uvrščajo Mariesijevo brogovito med najlepše okrasne grmovnice sploh.

Vir: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, majski vodič (1992), stran 10-11.

Fotografiji: Mateja Račevski Mladenov

Še več zanimivih dreves in grmovnic iz Arboretuma.

Read Full Post »


Kerija (Kerria japonica) je grm, ki zacveti rumeno že v začetku maja, vendar po malem cveti še vse poletje. Zraste do dva metra visoko. Za kerijo so značilne zelene veje in stebla.

Pogosto videvamo sorto z večjimi in polnjenimi cvetovi, tako da se od daleč zdi, da gre za grmasti regrat – barvni odtenek rumene je pri kerijinem in regratovem cvetju namreč enak.

Kljub temu, da konci vej pri keriji pogosto pozebejo, se spomladi obraste in dobro cveti. Rada tudi odžene poganjke iz korenin, tako da z obnavljanjem rastline ni nobenih težav.

Ob robu parternega parka rasteta ob potoku med močvirsko cipreso in zlatim velikim jesenom grmička zanimive različice japonske kerije.

Grm pisanolistne japonske kerije

Pripadata sorti ‘Variegata’, pri kateri so listi belo obrobljeni. Cvetovi so pri teh rastlinah drobni in enostavni. Sorta raste počasneje in bolj na široko kot zelenolistne kerije.

Cvet in listje pisanolistne japonske kerije

Vir: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, majski vodič (1992), stran 17.
Fotografiji: Tatjana Zvržina

Še več zanimivih dreves in grmovnic iz Arboretuma.

Read Full Post »


Jesen je najprimernejši čas za nakup sobnih ciklam, ki v tem času bujno cvetijo. In ob pravilni negi bodo cvetele vse do pomladi. Preberite, kakšne so njihove zahteve.

Žal so ogrevani stanovanjski prostori, kjer se temperature gibljejo okrog 20 ºC, neprimerni za gojenje ciklam. Ustrezajo jim zračni in hladni prostori (10–12 ºC), kakršnih pa v modernih stanovanjih ne najdemo več. Če pomislim, sem najlepše ciklame videla pri družini, ki jih je imela med dvojnimi okni na severni strani stanovanja. Naše ciklame, ki smo jih postavili v sončno in ogrevano sobo, pa so hitro propadle.

Zalivanje ciklam je tudi nekaj posebnega: vode ne smemo zlivati po gomoljih in popkih. Zato je najprimernejše, da zalivamo v podstavke cvetličnih lončkov. Po krajšem času odvečno vodo izlijemo iz podstavka. Za obilno vsakoletno cvetenje redno gnojimo s tekočimi gnojili: vsaj na 14 dni. Sproti odstranjujemo odcvetele cvetove tako, da jih previdno izpulimo iz gomolja.

Sedaj pa je pred vami le še odločitev, ali boste izbrali take, ki imajo manjše cvetove, tiste dišeče ali morda ciklamo z nacefranimi cvetovi. Kaj pa barva: bela, rdeča ali rožnata?

 

Oglejte si ponudbo v Vrtnem centru Arboretum in Cvetličarni Arboretum.

Besedilo: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.
Fotografiji: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »

« Newer Posts