Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘CŠOD’


Pogled na cvetoče divje kostanj je vedno navdušujoč. Pri opazovanju cvetov oz. socvetij sem naletela na različne vrste oz. sorte divjega kostanja. Poglejmo katere.

Navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) je v Sloveniji najpogosteje sajen divji kostanj. Ljudje so prepričani, da je to naša domača drevesna vrsta, tako domač nam je. Pred ledenimi dobami je rasel po vsej Evropi, danes v naravi raste le na Balkanskem polotoku.

Pokončna, do 30 cm dolga socvetja sestavljajo številni belkasti cvetovi, pogosto olepšani z rdečo ali rumeno pego. Sorta z vrstnatimi cvetovi je Baumannii.

Divji kostanj je drevesna vrsta, katere pojavnost v Sloveniji upada. Razloga sta dva: škodljivec zavrtač divjega kostanja in glivična bolezen listna sušica. Oba povzročita, da listi že poleti porjavijo in včasih celo odpadejo.

Rožnati divji kostanj (Aesculus × carnea Hayne) je v primerjavi z navadnim divjim kostanjem nižje drevo. Na rožnatih ali rdečih cvetovih, ki sestavljajo do 20 cm dolga socvetja, najdemo rumeno pego.

Rožnati divji kostanj ne raste v naravi, najdemo ga le kot okrasno drevo. Nastal je s križanjem navadnega in rdečega divjega kostanja.

Rumeni divji kostanj (Aesculus flava Soland.) je okrasno drevo, ki izhaja iz Severne Amerike. Že ime pove, da so njegovo cvetovi rumene barve. Po obliki so ožji kot pri prej naštetih vrstah. V Sloveniji redko naletimo na njega.

Drobnocvetni divji kostanj (Aesculus parviflora Walt.) je širok grm, visok do 5 m, cveti poleti (julija in avgusta) z drobnimi belimi cvetovi.

V maju, ko cvetijo drugi divji kostanji, drobnocvetni divji kostanj šele nastavlja svoja socvetja.

 

Pripravila: Mojca Demšar, univ. dipl. inž. agr.
Center za šolske in obšolske dejavnosti – CŠOD, ki se v Arboretumu ukvarja z organizacijo in izpeljavo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole.

Advertisements

Read Full Post »