Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘biodiverziteta’


Kaj je biodiverziteta?

Izraz biodiverziteta, tudi biološka raznolikost ali raznolikost živih bitij, zajema vse organizme na Zemlji, od arhej, bakterij in protistov preko gliv do rastlin in živali.

Biodiverziteto raziskujemo na treh nivojih:

  • Genetska diverziteta – zajema raznolikost genov v sklopu ene vrste oz. populacije.
  • Vrstna diverziteta – zajema raznolikost vrst v slopu nekega habitata ali regije. Habitat je bivališče, kjer živi nek organizem.
  • Diverziteta ekosistemov – zajema raznolikost ekosistemov na nekem območju. Ekosistem je splet neživih (biotop) in živih dejavnikov (biocenoza), ki na nekem območju medsebojno vplivajo eden na drugega. Ekosistem lahko zajema velika območja, na primer cel gozd, ali pa zgolj majhen ribnik.

Ekosistemi so povezani v biome in ustvarjajo kompleksnost življenja na Zemlji.

Zakaj je biodiverziteta pomembna?

Biodiverziteta je pomembna za ohranjanje narave in okolja v katerem živimo. Pestrejše kot je število vrst (večja kot je biodiverziteta), stabilnejši je življenjski prostor oz. okolje, v katerem te vrste živijo. Organizmi so namreč »podporni stebri« okolja – in vsi ti stebri morajo biti v ravnovesju. Če se neka vrsta premakne iz ravnovesja, lahko s tem poruši stabilnost celotnega ekosistema.

Kaj zmanjšuje biodiverziteto?

Ljudje s svojim delovanjem izredno negativno vplivamo na biodiverziteto, predvsem z uničevanjem naravnih habitatov, onesnaževanjem, intenzivnim kmetijstvom, prekomernim izsekavanjem gozdov in prekomernim izlovom rib.

Kako ohranjamo biodiverziteto?

Najboljši način za ohranjanje biodiverzitete je ohranjanje habitatov in ekosistemov. Posamezne vrste ne moremo zavarovati, če ne zavarujemo tudi okolja v katerem živi.

Kaj so »vroče točke« biodiverzitete?

Vroča točka biodiverzitete je območje kjer v primerjavi s podobno velikimi območji živi zelo veliko število vrst in ga zaznamuje pestrost življenjskih prostorov ter stabilnost ekosistemov.

Vsi, ki želite izvedeti več o biološki raznolikosti Kostarike, ste vljudno vabljeni na ogled razstave »Kostarika, vroča točka biodiverzitete«, ki je na ogled v Galeriji Janeza Boljke v Arboretumu Volčji Potok od 8. maja do 15. oktobra 2018. Avtor razstave je prof. dr. Tom Turk, redni profesor na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Advertisements

Read Full Post »


V Galeriji Janeza Boljke bo od 8. maja do konca avgusta na ogled razstava »Kostarika, vroča točka biodiverzitete«. Njen avtor je dr. Tom Turk, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot raziskovalec in naravoslovni fotograf je večkrat obiskal Kostariko.

Biološka raznolikost Kostarike

Kostarika, dežela v Srednji Ameriki, je le dvakrat večja od Slovenije, a velja za eno najbolj vročih točk biološke raznolikosti. Na svetovni lestvici biodiverzitete med vsemi državami zaseda 25. mesto, preračunano na površino pa je na šestem mestu. Ocenjujejo, da v Kostariki živi med 4 in 5 % vseh znanih živalskih in rastlinskih vrst. K neverjetni pestrosti njene flore in favne pripomorejo geografska lega, ugodne geomorfološke in klimatske danosti  in tudi pametna politika, ki se je osredotočila na ohranjanje naravnega okolja in s tem tudi ustvarila pogoje za ekoturizem. Ta  je ena od glavnih gospodarskih dejavnosti dežele in zelo pomemben vir prihodka. Država je z različnimi oblikami varovanja narave zaščitila več kot 25 % svoje površine. Največji del pripada nacionalnim parkom, trenutno je teh 28, obstaja pa tudi več rezervatov in posebnih zaščitenih območij. V Kostariki je skupno  sedem glavnih klimatskih pasov z značilnimi ekosistemi, ki segajo od visokogorskega parama do nižinskega deževnega tropskega gozda. Vsako od teh območij je življenjski prostor za številne, tudi endemične, rastlinske in živalske vrste. Na  razstavi je predstavljen le drobec, fotografski utrinek peščice predstavnikov neverjetne združbe živih bitij, ki naseljujejo to majhno, a ekološko izjemno osveščeno deželo.  Fotografije na razstavi so nastale v nacionalnih parkih Corcovado, Ciero del Muerte, Manuel Antonio in Monteverde, največ pa v parku Piedras Blancas, kjer stoji tudi tropska raziskovalna postaja La Gamba. Postajo so pred 25 leti ustanovili kolegi biologi iz Dunajske univerze, ki z njo tudi upravljajo. Vsako drugo leto v njej in bližnjem tropskem deževnem  gozdu nekaj dni preživijo tudi biologi in študenti Oddelka za biologijo Univerze v Ljubljani. Prav na teh izletih so nastale fotografije na pričujoči razstavi.


Tropski deževni gozd v nacionalnem parku Piedras Blancas

Tropski deževni gozd v Narodnem parku Piedras Blancas skupaj z obalo Sladkega zaliva (Golfo Dulce), kamor se skoraj do vodne gladine morja spuščajo mogočni gozdovi, je eno najbolj biodiverzitetno bogatih območij Kostarike. Botaniki so tu na enem samem hektaru gozda opisali kar 179 vrst dreves. Na tem območju pade največ padavin v Kostariki, kar zagotavlja bujen razvoj in obstoj tropskega deževnega gozda, edinega preostalega v pacifiškem nižavju Amerike.

Psychotria elata

Kričeče rdeči ali oranžni ovršni listi, ki obdajajo drobno belo socvetje, dajejo rastlini nezgrešljivo podobo našobljenih ustnic, ki privabljajo kolibrije. Rastlina spada v tropsko družino broščevk (Rubiaceae)  in je bližnja sorodnica kavovca.

Več o razstavi

Read Full Post »