Feeds:
Objave
Komentarji

Posts Tagged ‘arboretum volčji potok’


V seriji so štiri vrste grmasto rastočih hortenzij s slovenskih vrtov in parkov. Vse hortenzije so bile prinešene v Evropo od drugod, iz Azije in Amerike, in postale na naši celini priljubljene okrasne rastline. V zadnjem času se njihova popularnost povečuje. Vrtu so lahko v okras cele mesece in za to ne zahtevajo veliko vrtnarskega dela.

Pri nas je najbolj pogosta velikolistna hortenzija (Hydrangea macrophylla), ki se je zaradi splošne razširjenosti drži ime kmečka hortenzija. Kljub »navadnemu« imenu so jo začeli po vrtovih  saditi šele konec 19. stoletja.  Cveti leto za letom in to zelo zanesljivo. Socvetja imajo obliko kroglastih glav. Večino cvetne mase predstavljajo cvetne čaše, ki so toge in tudi posušene ne odpadejo. Suhe socvetne glave so rastlini v okras tudi pozimi, zlasti, ko se na njih nabere ivje. Nekateri si vejice s posušenimi poganjki narežejo za suhi šopek.

Ista kmečka hortenzija lahko cveti rožnato ali modro. V tleh, ki so le blago kisla, in takšnih je v Sloveniji največ, cveti rožnato. Če tla zakisamo ali zalijemo z aluminijevim pripravkom, bo cvetje za nekaj časa pomodrelo. Stari vrtnarji so za podoben učinek pod grm zakopavali odslužene rjaste predmete.

Latasta hortenzija (Hydrangea paniculata) ima v osnovi bele cvetove, ki so zbrani v široke socvetne stožce. Žlahtnitelji so ji uspeli nadahniti rožnate in rdečkaste odtenke. Več sonca kot dobi, močneje pordi. Uspeva z manj vlage od drugih hortenzij, zato ji zmerna osončenost ne škodi. Z nekaj vrtnarske spretnosti je mogoče latasto hortenzij oblikovati v drevesce; tako zavzame malo prostora, obložena s poletnim cvetjem pa vseeno zanesljivo pritegne pozornost.

 

 

 

Peča je ženska čepica, obšita s čipkami. Pri nekaterih hortenzijah so na podoben način majhni in manj izraziti cvetovi v istem socvetju  obkroženi z obrobo iz velikih, barvastih cvetov. Takšna so socvetja pri pečasti hortenziji (Hydrangea serrata). Zelo podoben videz imajo nekatere sorte velikolistne hortenzije.

Na Daljnem Vzhodu kuhajo čaj iz listov vrste Hydrangea serrata. Na Japonskem je iz te hortenzije pripravljeni nebeški čaj del verskega rituala na praznik Budovega rojstva. V Koreji pijejo čaj iz pečaste hortenzije kot zeliščni čaj, ki je znan po tem, da ima tudi brez sladkorja sladkast okus.

Hrastovolistna hortenzija (Hydrangea quercifolia) je dobila ime po obliki listov, ki pa so po velikosti znatno večji od listov naših hrastov. Listi hrastovolistne hortenzije jeseni potegnejo na rdeče: s tem postane grm še bolj opazen, kot je bil poleti z belimi latastimi socvetji. Vrsta izvira iz Severne Amerike. Za razliko od nje so druge tri hortenzije iz pričujoče serije znamk doma iz Daljne Azije.

 

 

 

 

 

Pripravil: Matjaž Mastnak

Objaljeno v Biltenu št. 125 Pošte Slovenije, marec 2019

Advertisements

Read Full Post »


Marjetice so ljubke, a drobne cvetlice. Okrasne marjetke imajo zajetne, polnjene cvetove v beli, rožnati in rdeči barvi. Kot rastline so višje od divjih marjetic.

Okrasne marjetke cvetijo celo pomlad, vse do začetka poletja. Sadimo jih na grede in v posode. Kot skromne cvetlice niso zahtevne glede zemlje, morajo pa biti redno zalite. Gnojiti jih ni potrebno.

Če jim sproti ščipamo odcvetele cvetne koške, podaljšamo čas cvetenja. S poletjem jih zamenjamo z enoletnicami.

Sadike so vzgojene v arboretski vrtnariji

 

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografiji: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Prezračevanje koreninskega sistema z razpihovanjem zemljine s pomočjo gradbenega kompresorja s stisnjenim zrakom je učinkovito, hitro in ne povzroča poškodbe na koreninah.

Spihovanje korenin v urbanem okolju

Zračnost tal je zagotovo eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na vitalnost rastlin. Koreninam omogoča optimalno razrast korenin, bujno razraščanje koreninskih laskov, boljši sprejem kisika in lažje oddajo ogljikovega dioksida skupaj z drugimi plini ter boljšo absorpcijo padavinske vode. Vse to vpliva na vitalnost drevesa. Optimalnejši ko so pogoji za rast, vitalnejše je drevo.

Urbana drevnina pogosto raste v slabih rastiščnih razmerah. Korenine imajo premalo rastnega prostora, tla so zbita in onesnažena. Z invazivni gradbeni posegi se pogosto poškoduje korenine. Problematično je tudi odvodnjavanje padavinske vode stran od koreninskega sistema, ker onemogoča sprejem vode od zgoraj.

Za prezračevanje koreninskega sistema z metodo spihovanja zemljine se uporabi gradbeni kompresor in posebno cev, skozi katero stisnjen zrak potuje z zelo veliko hitrostjo. Na ta način se brez posledic za korenine in deblo zrahlja zelo zbita tla ali izkoplje preveč zasut koreninski vrat. S tem zagotovimo tudi več prostora za razrast korenin in večjo dostopnost padavinske vode. Znatno se izboljša izmenjava plinov v smeri tla – ozračje in obratno. Zbito in pusto zemljo brez hranil, ki je v večini primerov kontaminirana z izpušnimi plini, se zamenja z zračnim in hranljivim substratom.

Spihovanje korenin s kompresorjem in posebno cevjo

Takšen sistem prezračevanja bi bilo smiselno uporabiti pri vseh drevesih v urbanem okolju, ki imajo zbito zemljo v območju korenin, in pri drevesih, ki ne izkazujejo dobre vitalnosti. Stabilnost drevesa se s prezračevanjem koreninskega sistema ne zmanjša. Korenine so prepredene po zelo veliki površini (če imajo dovolj rastnega prostora, seveda), zato se nikoli ne prezrači popolnoma vseh korenin in koreninskih laskov. To pomeni, da je metoda povsem varna.

Prezračevanje koreninskega sistema z ročnim orodjem je zamudno opravilo, izjemno naporno, na koreninah pa pusti velike mehanske poškodbe. Medtem ko prezračevanje korenin z razpihovanjem zemljine ne povzroča mehanskih poškodb na koreninah in je znatno hitrejše. Odstranijo se le odmrli in slabo pritrjeni koreninski laski. Curek zraka korenin ne sme poškodovati, v kolikor je tako močan da povzroča poškodbe, je treba pritisk zraka iz cevi zmanjšati.

Korenine se lahko prezrači na različne načine:

  • Ploskovno: pri tem načinu se prezrači koreninski sistem na površini, ki obsega površino od koreninskega vratu do 2/3 projekcije krošnje. Prezračeni material se odstrani in nadomesti s svežo humozno zemljo. Območje korenin, ki je obremenjeno s prometom (pešci, kolesarji, avtomobili), se mora zavarovati pred ponovnim zbijanjem tal.
  • Točkovno: pri tem načinu se točkovno prezrači korenine do 60 cm v globino. Na takšen način se prezrači površino tal od debla do oboda krošnje.
  • Po kanalih: ta način prezračevanja korenin je primeren za obnovitev glavnih korenin drevesa. Prezračujemo po vzorcu pajkove mreže.
  • Izkopavanje koreninskega vratu: ne glede na zgoraj omenjene načine prezračevanja korenin je izkop zasutega koreninskega vratu nujen. Pri tem se pokažejo tudi morebitne nepravilnosti rasti korenin. Korenine, ki so opasane okoli debla, onemogočajo njegovo normalo debeljenje ter zavirajo dotok hranil in vode. Zasuti koreninski vrat je podvržen trohnobnim procesom, ki povzročijo prehiter propad drevesa, poruši se lahko tudi stabilnost drevesa. Takšno drevo je nevarno za okolico.

Neprezračena, zbita tla zmanjšajo vitalnost drevesa, saj imajo korenine oteženo izmenjavo plinov. V kolikor je želja po ohranitvi takšnega drevesa, mu je treba izboljšati vitalnost. Prezračevanje koreninskega sistema je eden izmed priporočljivih ukrepov, s katerim drevesu dvignemo vitalnost.

 

Besedilo in fotografije: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd.

Več o arboristiki

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Od prijateljice sem dobila malo lončnico, ki jo je prinesla z nekega otoka. Zanima me če poznate to rastlinico, kako se imenuje in predvsem kako se jo vzdržuje.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Gre za eno od tradeskancij (Tradescantia spathacea), katere  domovina so karibski otoki in Srednja Amerika. V toplem podnebju trdoživa vrtna trajnica, pri nas pa lončnica, ker jo na prostem zmrzal pokonča. Nega je enostavna. Substrat mora biti humozen ali peščen, ne pa težek, ilovnat. Obstane na razmeroma senčnem mestu, a je vijoličasta barva spodnje strani listov bolj izrazita na soncu. Zalivat je treba zmerno. Predvsem ni lokvanj, da bi hotela ves čas stati v vodi. Razmnožuje se jo z odlomljenimi poganjki, s potaknjenci.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Lani sem iz Snežnika dobila in posadila 2 snežniški vrtnici, v Radovljici. Ena od njiju je pognala 2 malo več kot meter dolga poganjka, druga ostaja enaka, kot je bila posajena. Prezimili sta pod smrečjem, izgleda dobro. Letos sta obe cveteli. Kako ravnati z njima? Prosim za nasvet.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

‘Snežniška’ je zgodovinska vrtnica, ki cveti enkrat v letu (izjemoma tudi pocvitne). Sodi v skupino belih rož (Rosa × alba). Pravilo za takšne vrtnice je, da jih obrezujemo po cvetenju, torej konec junija.

Pred zimo in spomladi jih ne režemo. Izrežemo samo polomljene in suhe poganjke. Vsako drugo obrezovanje v tem času pomeni uničevanje cvetov za prihajajoči junij.

‘Snežniška’ je proti mrazu zelo odporno vrtnica, zato je ni treba ščititi s smrečjem. Dovolj je, da novembra dno grma ogrnete z zemljo, in še to za vsak slučaj, če bi bila zima izjemno huda.

Po obliki rasti je to kar raščav rožni grm, ki mimogrede zraste 1,5 m visoko. To je prirojena višina ‘Snežniške’ in je z obrezovanjem ne morete spremeniti. Tudi vaša druga sadika, ki je letos še čepela na mestu, bo drugo leto gotovo pognala in kmalu dosegla bolj podjetno sestro.

Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Zanima me kdaj se še lahko presajajo rododenroni in azaleje. Presadila bi jih na drugo mesto.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Azaleje presadite jeseni, ko izgubijo liste, rododendrone pa spomladi, takoj po koncu zime. Ne pozabite jim pripraviti kislega rastišča!

Razlika med azalejami in rododendroni je vrtnarska: prve so (večinoma) listopadne, drugi so vednozeleni.

Če so se rododendroni že pretegnili, presajanje izkoristimo za pomladitev. Veje porežemo na približno 30 cm dolžine. Koreninski splet je zelo plitev, kompakten in gost. Potrudimo se, da ga ne razkosamo in da ga vobče čim manj poškodujemo. Sadimo enako globoko, kot je rastlina rasla na prejšnjem mestu.

V letu pred presajanjem rastline bolj pozorno negujemo in gnojimo, da jih okrepimo pred šokom, ki jih čaka.

Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


V sklopu evropskega projekta »Z naravo do medsebojnega razumevanja« (»With nature to mutual understanding«) smo se od 9. do 13. julija udeležili srečanja na Portugalskem, ki ga je organiziral projektni partner Fakulteta za družbene vede in humanistiko Nove univerze v Lizboni (Faculdade de ciencias sociais e humanas, Universidade Nova de Lisboa). Čeprav je glavni cilj projekta izmenjava dobrih praks na področju terapije z vrtom, smo tokrat imeli dodatno možnost in Arboretum Volčji Potok ter naše aktivnosti predstavili na 23. mednarodni lizbonski konferenci združenja socialne/humane ekologije z naslovom »Navigating complexity: human.environmental solutions for challenging future«, ki je potekala med 7. in 10. julijem 2018.

Projektni partnerji smo na konferenci sodelovali 9. in 10. julija. V sklopu simpozija na temo terapije z vrtom smo partnerji projekta Erasmus+ predstavili svoje ustanove in naše aktivnosti. Arboretum je imel predstavitev z naslovom »Primeri terapije z vrtom in druge aktivnosti s terapevtskim učinkom v Sloveniji« (»The examples of horticulture therapy and other horticulture activities with therapeutic effect in Slovenia«).

lisbon-society-for-human-ecology

Slika 1: Fakulteta za družbene vede in humanistiko Nove univerze v Lizboni, ki je bila prizorišče konference združenja socialne/humane ekologije med 7. in 10. julijem 2018.

erasmus-portugal

Slika 2: Udeleženci projektnega srečanja Erasmus+.

Dva dneva sta bila namenjena ogledom različnih ustanov, kjer se izvaja terapija z vrtom, organizacije pa promovirajo tudi vrtnarjenje. Obiskali smo naslednje ustanove:

  • Casa da Cal, Posest Quinta do Pisão
  • Sedež organizacije Cercica
  • Akademija Semear
  • Cascais Environment, Pisarna soseske Adroana

Casa da Cal, Posest Quinta do Pisão v Naravnem parku Sintra-Cascais

Posest Quinta do Pisão je danes urejena v javno dostopni park (slika 3) in sloni na modelu trajnostnega upravljanja, ki je uravnotežen med potrebami ohranjanja obstoječe naravne biotske raznovrstnosti in različnimi poljedelskimi, živinorejskimi in gozdnimi dejavnostmi. Pri izvajanju dejavnosti spodbujajo sajenje domačih vrst, ki so dobro prilagojene na lokalne razmere, ter povečanje števila divjih vrst in s tem odpornost naravnih habitatov na okoljske spremembe. Posest od leta 2012 deluje pod okriljem občine Cascais. Služi tudi kot center za praktično usposabljanje otrok s posebnimi potrebami, ki so vpisani v izobraževalni program organizacije Cercica.

V parku smo si pogledali njihovo poljedelsko in živinorejsko dejavnost. V sklopu poljedelstva so osredotočeni predvsem na vrtnarjenje. Zasnovan imajo zelenjavni vrt, ki ga v celoti vzdržujejo zaposleni (slika 4). Tekom leta sprejemajo različne skupine in v sklopu njihovih potreb izvajajo različne aktivnosti. Npr. varovanci organizacije Cercica se pri njih izobražujejo in socializirajo, osnovnim šolam nudijo aktivnosti v sklopu učnega načrta in zdrave prehrane, občanom prav tako nudijo izobraževanje itd.

Vsi, ki želijo prostovoljno pomagati v parku, se udeležijo enoletnega izobraževalnega programa, da se seznanijo z vsemi fazami dela. Po zaključenem izobraževanju smejo samostojno opravljati delo na vrtu.

Zelenjavni vrt je zasnovan tako, da si lahko vsak obiskovalec sam z njive nabere pridelek in pri izhodu poravna račun za nabrane pridelke.

V sklopu živinorejske dejavnosti imajo nekaj konjev, s katerimi nudijo šolo jahanja za otroke. Pri oskrbnikih konjev se urijo tudi mladostniki, ki obiskujejo prilagojene programe poklicnega izobraževanja (slika 5). Po končanem urjenju se lahko zaposlijo, saj je v regiji precejšnje povpraševanje po oskrbnikih konjev.

Quinta-do-pisao

Slika 3: Zemljevid naravnega parka Quinta do Pisão.

Slika 4: Zelenjavni vrt, kjer si vsak obiskovalec proti plačilu lahko nabere zelenjavo.

Slika 5: Mladostnik, ki je na                            poklicnem izobraževanju, čisti                  konjska kopita.

Sedež organizacije Cercica v Livramentu

Cercica je zadružna organizacija za izobraževanje in rehabilitacijo oseb s posebnimi potrebami v občini Cascais. Ustanovljena je bila leta 1976 na pobudo staršev, tehnikov in drugih zainteresiranih ljudi zaradi potrebe po izobraževanju skupine otrok in mladih z motnjami v duševnem razvoju in invalidnostmi. Omenjene skupine do leta 1976 niso bile vključena v program rednega šolskega izobraževanja. Cercica se razvija v skladu z razvojem potreb varovancev. Varovance spremljajo skozi vse življenje.

Organizacija dobi 60 % finančnih sredstev od države za izvajanje javnega izobraževalnega programa, 40 % pa zagotovijo sami s svojimi proizvodi in storitvami. Trenutno je v organizaciji zaposlenih okoli 200 oseb, od tega jih je okoli 20 s posebnimi potrebami. Sodelujejo tudi prostovoljci in partnerji.

Cercica deluje na dveh področjih. Prvo zajema dejavnosti za osebe s posebnimi potrebami, drugo pa storitve, ki jih organizacija ponuja širši skupnosti.

Osebe s posebnimi potrebami

Osebam s posebnimi potrebami nudijo več sklopov pomoči.

Prvi sklop pomoči je osredotočen na otroke in mladostnike. Nudijo jim:

  • zgodnjo intervencijo s ciljem, da otrokom pomagajo v zgodnji fazi njihovega razvoja

ter

  • reševalni center za vključitev, ki je namenjen pridobivanju spretnosti dijakov s posebnimi izobraževalnimi potrebami v šolski dobi. Center je bil ustanovljen leta 2008, ko so na Portugalskem sprejeli zakon, ki nalaga šolam obvezo sprejemanja vseh otrok v svoje šolske programe, tudi otrok s posebnimi potrebami.

Drugi sklop je namenjen pridobitvi kvalifikacij in zaposlitve. S trajnim spodbujanjem poklicnega usposabljanja, vrednotenja in strokovne usmeritve ter s podporo za promocijo za spodbujanje dostopa, vzdrževanja in napredovanja zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju in/ali invalidnosti, kar prispeva k njihovi popolni vključenosti v družbo.

Nudijo:

  • poklicno kvalifikacijo
  • podporo pri družbenem vključevanju
  • svetovanje pri zaposlovanju (so vez med osebami s posebnimi potrebami in podjetji, ki zaposlijo osebe s posebnimi potrebami)

Tretji sklop je center za poklicno izobraževanje in dejavnosti, ki je bil ustanovljen 1990. leta. Tu razvijajo najrazličnejše dejavnosti na ustvarjalen in inovativen način, kar zagotavlja dobro počutje in krepitev sposobnosti za spodbujanje kakovosti življenja. Ogledali smo si eno izmed ustvarjalnih delavnic – slikanje na keramiko. Njihove keramične ploščice so bile med drugim uporabljene tudi za ureditev podhodov.

Ogledali smo si njihov izobraževalni center. Trenutno imajo 120 učencev. Iz vsake učilnice je omogočen pogled na vrt, kar pomirja učence in da lažje sledijo pri pouku. Učencem nudijo tudi terapijo s psi, kar učence pomirja, jih motivira za aktivnosti na prostem.

Četrti sklop so stanovanjske enote s katerimi nudijo začasno ali trajno nastanitev osebam s posebnimi potrebami, ki ne morejo prebivati s svojimi sorodniki.

Storitve, ki jih nudijo skupnosti

Gre za ponudbo splošnih storitev, ki jih nudijo širši javnosti, s ciljem vključevanja oseb s posebnimi potrebami. Nekateri varovanci se po končanem izobraževanju pri njih tudi zaposlijo. Storitve nudijo na štirih področjih – vrtnarjenje (v okviru njihovega podjetja Cerplant), promoviranje zdravega načina življenja (v okviru njihovega podjetja Cermov), založništvo (podjetje Editora Cercica) in podpora na domu.

Cerplant je podjetje, ki se ukvarja z vzgojo sadik, enoletnic in trajnic, okrasnih rastlin in zelišč ter storitvami vezanimi na urejanje vrtov in organiziranje naravovarstvenih delavnic (slika 6). 80 % izdelkov prodajo javnim parkom, preostalih 20 % pa jih prodajo v svojem prodajnem centru. Ogledali smo si pridelavo sadik in zelišč ter njihov prodajni center z izdelki (CerGarden) (slika 8).

Cermov je podjetje za promocijo zdravega načina življenja. Storitve nudijo celotni skupnosti, otrokom in odraslim. V ta namen imajo telovadnico kot tudi ogrevan bazen.

Pri podpori na domu gre v glavnem za pomoč starejšim in invalidnim osebam vseh starosti. V tem oddelku so zaposlene tudi osebe s posebnimi potrebami, ki zaradi svoje visoke stopnje empatije pozitivno vplivajo na starejše, ki so porabniki storitev.

cercica-cerplant

Slika 6: Sadike, ki jih gojijo v okviru podjetja Cerplant.

Slika 7: Tudi udeleženci projektnega srečanja smo se preizkusili v slikanju na keramiko. Slika 8: CerGarden – trgovina z                          izdelki lastne pridelave.

 

Akademija Semear, Lizbona

Akademija Semear deluje pod okriljem društva BIPP. Društvo skrbi za popolno vključevanje invalidov v družbo na Portugalskem.

BIPP je bil vzpostavljen leta 2005 kot matična informacijska banka za starše, s ciljem, da zagotavlja informacije o obstoječih virih za invalidne osebe na Portugalskem. Njen namen je tudi podpora družinam, izobraževalnim delavcem, tehnikom in prebivalstvu pri iskanju virov, kako zadovoljiti individualne potrebe ljudi skozi vse življenje z namenom njihove socialne vključenosti.

Akademija Semear je danes neodvisna organizacija. Ustanovljena je bila leta 2014 na Visokošolskem inštitutu za agronomijo s ciljem usposabljanja in vključevanja oseb z motnjami v duševnem razvoju na trg dela. Z različnimi projekti podpirajo otroke, mlade in odrasle z učnimi ter razvojnimi težavami preko usposabljanja in razvijanja spretnosti, zaposljivosti in socialnega vključevanja ter kmetijske proizvodnje in predelave, s ciljem ustvariti trajnostne spremembe in neposredno preoblikovati življenja teh ljudi.

Večino finančnih sredstev (60 %) dobijo od države za izvajanje uradnega izobraževalnega programa, 30 % zaslužijo s prodajo izdelkov in storitev (piškotov, marmelad, začimb, omak itd.), preostalih 10 % pa z donacijami (gre za ovrednoteno delo oz. storitve, materiale).

Programi socialno-poklicnega izobraževanja in vključevanja upoštevajo telesne, intelektualne, čustvene in družbene sposobnosti vsake osebe, vzporedno s strokovnimi in tehničnimi veščinami.

Usposabljanje in razvoj

  • usposabljanje na področju tehničnih veščin za kmetijsko-živilski sektor; leta 2016 so se preusmerili na sonaravno kmetovanje
  • razvoj družbeno-strokovnih spretnosti (mehke veščine)
  • usposabljanje traja od 1-3 let

Zaposlovanje in socialno-poklicna vključitev

  • usposabljanje na delovnem mestu
  • praksa
  • nadaljnje spremljanje zaposlitve na delovnem mestu

Poleg programa izobraževanja je del Akademije Semear tudi socialno podjetje, kjer so zaposleni nekateri bivši udeleženci Akademije Semear.

Ogledali smo si sedež akademije s pripadajočimi površinami, kjer izobražujejo varovance (slika 9). Na polju velikosti približno 0,5 ha gojijo predvsem vrtnine, ki jih potem naprej predelajo. Tako imajo na sedežu tudi proizvodnjo sladkarij, piškotov, marmelad, začimb, omak itd., ki so del programa Semear – špecerija. Produkte prodajajo v lastni trgovini (slika 10), v supermarketih in v spletni trgovini. Na vseh produktih je označba stopnje sodelovanja osebe s posebnimi potrebami pri pridelavi izdelka.

semear-portugal-2

Slika 9: Njiva, kjer izobražujejo varovance.

semear-portugal

Slika 10: Semear – špecerija. Na sedežu akademije imajo trgovino izdelkov.

 

Cascais Environment, Adroana Neighbourhood Office

Občina Cascais je v soseski z večinsko občinskimi stanovanji leta 2009 ustanovila občinski vrt. Na njem je zagotovila 28 gred velikosti 32,5 m2, kompostnike, 6 ut za orodje, mize s klopmi, vodovod ter uredila betonske poti in ograjo (sliki 11 in 12). Stanovalci ne plačujejo nobene najemnine, tudi vode za zalivanje ne, se pa morajo pri vrtnarjenju držati strogih pravil. Uporabljajo lahko naravne materiale, za sabo ne smejo puščati nobenih smeti, grede so enotno urejene – npr. vsi imajo na enak način narejeno oporo za paradižnik. Kompostnike in ute za orodje si delijo.

Občinski vrt je imel zelo pozitiven vpliv na druge prebivalce. Vedno več ljudi je zaprosilo za gredice. Nekateri so okoli občinskega vrta kar sami zasnovali svoje grede in začeli vrtnariti, kar lahko vidimo tudi na posnetku iz zraka (slika 14; gre za starejši posnetek).

Zaradi velike zainteresiranosti je občina prisluhnila prebivalcem in jim dala na voljo dodatno zemljišče in zraven uredila novi vrt. Ta je prav tako urejen z utami, kompostniki, tekočo vodo za zalivanje itd. Grede na novem vrtu so večje, od 32,5 do120 m2, glede na potrebe in vrtnine, ki jih prebivalci sadijo.

Medtem ko je občinski vrt namenjen revnejšim prebivalcem soseske, v novem vrtu lahko dobi gredo kdor koli. Približno ena tretjina obdelovalcev je domačinov (Portugalcev), ena tretjina iz Gvineje Bissau in ena tretjina iz ostalih kolonij. Na vrtovih gojijo pretežno eksotične rastline, ki imajo visoke cene oz. jih v regiji ni možno kupiti.

Štirje mentorji, ki so zaposleni pri občini, skrbijo za oba vrtova. Občanom svetujejo pri gojenju vrtnin, nadzorujejo, da se vsi držijo reda in da so grede res obdelane, saj so ljudje po pogodbi zavezani obdelati površino, ki jim je bila dana. V primeru, da greda ni obdelana, jim gredo odvzamejo.

Projekt je zelo uspešen, saj je občino zaprosilo za gredo 1400 oseb, ki so razvrščeni na čakalno listo.

Slika 11: Vrtovi so opremljeni z utami za orodje, mizami, klopcami itd. Vrtove sta nam razkazala dva od štirih mentorjev, ki jih zaposluje občina Cascais.

Slika 12: Kompostniki. na občinskem vrt.

Slika 13: Vrtne grede, ki jih obdelujejo               občani Cascaisa pod mentorstvom. Slika 14: Vrtovi slikani iz ptičje                          perspektive. Vir: Adroana, na: http://www.google.com/maps.

 

Avtorji slik: Petra Juvan, AVP (slike 1, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 11), Zorica Zrim, AVP (slike 2, 3, 9,13) in Iva Pires, Fakulteta za družbene vede in humanistiko Nove univerze v Lizboni (slika 12).

Datum: 27. 9. 2018

Pripravili: Zorica Zrim, univ. dipl. biol. in Petra Juvan, mag. kons.-rest.

 

 

Read Full Post »

« Newer Posts - Older Posts »