Feeds:
Objave
Komentarji

Tako medonosnim kot divjim čebelam je v industrializiranem svetu vse težje. Živinorejci, usmerjeni v maksimiranje donosov sena, spreminjajo pisane travnike v travne monokulture, kjer čebele nimajo česa jesti. Živice med polji so postale potrata prostora, ozar na koncih njiv sodobna mehanizacija več ne potrebuje. Ponudba čebelje hrane je vse manjša. Kot da bi to ne bilo dovolj, poljedelci z brezbrižno rabo insekticidov povzročajo množične pomore čebel. Da bi svet za čebele ne postal popolnoma brezupen, lahko kot posamezniki poskrbimo vsaj na domačih vrtovih.

Pri nemški vrtničarski firmi Tantau Rosen so poslali na tržišče linijo vrtnic Bienenweide – po slovensko »čebelja paša«. Gre za serijo nizkih, do 60 cm visokih in širokih grmičkov, ki cvetijo z enostavnimi ali na pol polnjenimi cvetovi, ki so bogat vir čebelje paše. Čebele na vrtnicah nabirajo cvetni prah in če cvet prosto razkazuje rumene prašnike, je to tisto pravo za čebele. Vrtnice iz te linije so tudi zelo cvetive in skoraj brez prestanka cvetijo od junija do zmrzali. In zdrave so, da ni nobene potrebe po škropivih, s katerih bi strupili vrtnice čebelam in sebi. Skrtaka: trajno cvetoče vrtnice so privlačne za človeško oko prav toliko kot za čebeljo prehrano.

Zarodnica nove linije je bila sorta ‘Bienenweide Rot’. Šlo je za enega izmed mnogih križancev, ki je bil za razliko od drugih vrtnic na poskusnem polju vedno obdan z rojem čebel. Žlahtniteljem pri Tantauu je kliknilo, da lahko s takšnim vrtnicami naredijo nekaj dobrega za posel in za čebele. Prijateljev narave in sonaravnih vrtnarjev je v Nemčiji veliko in te zdrave in žuželkam prijazne vrtnice so zanje kot naročene. Rdečemu različku so se pridružili še rožnat, rumen, bel, svetlo rdeč, mareličen in rožnat z belim očesom. Za rožnato cvetočo ‘Bienenweide Rosa’ so si že prislužili značko ADR (nemško priznanje za najbolj kakovostne in odporne vrtnice).

Dve sorti iz sortimenta Bienenweide imamo v rožnem vrtu Arboretuma Volčji Potok. Za njiju lahko potrdim, da je res vse, kar pripoveduje Tantauov mož na filmčku.

VIDEO Bees’ Paradise Roses

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

 

 

 

Advertisements

Pieris


Pieris je eleganten grm za vse letne čase. Poleti je lep s sveže zelenimi listi, ki pozimi pridejo še bolj do izraza. Na prehodu iz zime v pomlad lepo belo zacveti.

Pierisi dobro uspevajo v kisli zemlji, zato jih je najbolj enostavno posaditi v zemljo za rododendrone. Zelo lep je tudi v večjem loncu.

Lega mora biti zavetna in v zimskem času po možnosti brez sonca. Ne mara namočenih tal in stalnega prepiha.

Po cvetenju porežemo odcvetele vršičke vejic. Drugega dela z njim ni.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.


Magnolije so drevesa in grmi, ki z bleščečimi cvetovi oznanijo konec zime. V Vrtnem centru imamo širok izbor po sortah in velikostih sadik. Ta teden  predstavljamo zvezdasto magnolijo (Magnolia stellata).

Je počasti in čvrsto rastoč grm, idealen za majhen vrt. Cveti prva med vrtnimi magnolijami.

Potrebuje dobra, humozna in enakomerno vlažna tla. Posadimo je na sončno in zavetno mesto. V senci preživi, a šibko cveti.

Bolje jo je saditi spomladi kot jeseni.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.


V seriji so štiri vrste grmasto rastočih hortenzij s slovenskih vrtov in parkov. Vse hortenzije so bile prinešene v Evropo od drugod, iz Azije in Amerike, in postale na naši celini priljubljene okrasne rastline. V zadnjem času se njihova popularnost povečuje. Vrtu so lahko v okras cele mesece in za to ne zahtevajo veliko vrtnarskega dela.

Pri nas je najbolj pogosta velikolistna hortenzija (Hydrangea macrophylla), ki se je zaradi splošne razširjenosti drži ime kmečka hortenzija. Kljub »navadnemu« imenu so jo začeli po vrtovih  saditi šele konec 19. stoletja.  Cveti leto za letom in to zelo zanesljivo. Socvetja imajo obliko kroglastih glav. Večino cvetne mase predstavljajo cvetne čaše, ki so toge in tudi posušene ne odpadejo. Suhe socvetne glave so rastlini v okras tudi pozimi, zlasti, ko se na njih nabere ivje. Nekateri si vejice s posušenimi poganjki narežejo za suhi šopek.

Ista kmečka hortenzija lahko cveti rožnato ali modro. V tleh, ki so le blago kisla, in takšnih je v Sloveniji največ, cveti rožnato. Če tla zakisamo ali zalijemo z aluminijevim pripravkom, bo cvetje za nekaj časa pomodrelo. Stari vrtnarji so za podoben učinek pod grm zakopavali odslužene rjaste predmete.

Latasta hortenzija (Hydrangea paniculata) ima v osnovi bele cvetove, ki so zbrani v široke socvetne stožce. Žlahtnitelji so ji uspeli nadahniti rožnate in rdečkaste odtenke. Več sonca kot dobi, močneje pordi. Uspeva z manj vlage od drugih hortenzij, zato ji zmerna osončenost ne škodi. Z nekaj vrtnarske spretnosti je mogoče latasto hortenzij oblikovati v drevesce; tako zavzame malo prostora, obložena s poletnim cvetjem pa vseeno zanesljivo pritegne pozornost.

 

 

 

Peča je ženska čepica, obšita s čipkami. Pri nekaterih hortenzijah so na podoben način majhni in manj izraziti cvetovi v istem socvetju  obkroženi z obrobo iz velikih, barvastih cvetov. Takšna so socvetja pri pečasti hortenziji (Hydrangea serrata). Zelo podoben videz imajo nekatere sorte velikolistne hortenzije.

Na Daljnem Vzhodu kuhajo čaj iz listov vrste Hydrangea serrata. Na Japonskem je iz te hortenzije pripravljeni nebeški čaj del verskega rituala na praznik Budovega rojstva. V Koreji pijejo čaj iz pečaste hortenzije kot zeliščni čaj, ki je znan po tem, da ima tudi brez sladkorja sladkast okus.

Hrastovolistna hortenzija (Hydrangea quercifolia) je dobila ime po obliki listov, ki pa so po velikosti znatno večji od listov naših hrastov. Listi hrastovolistne hortenzije jeseni potegnejo na rdeče: s tem postane grm še bolj opazen, kot je bil poleti z belimi latastimi socvetji. Vrsta izvira iz Severne Amerike. Za razliko od nje so druge tri hortenzije iz pričujoče serije znamk doma iz Daljne Azije.

 

 

 

 

 

Pripravil: Matjaž Mastnak

Objaljeno v Biltenu št. 125 Pošte Slovenije, marec 2019


Marjetice so ljubke, a drobne cvetlice. Okrasne marjetke imajo zajetne, polnjene cvetove v beli, rožnati in rdeči barvi. Kot rastline so višje od divjih marjetic.

Okrasne marjetke cvetijo celo pomlad, vse do začetka poletja. Sadimo jih na grede in v posode. Kot skromne cvetlice niso zahtevne glede zemlje, morajo pa biti redno zalite. Gnojiti jih ni potrebno.

Če jim sproti ščipamo odcvetele cvetne koške, podaljšamo čas cvetenja. S poletjem jih zamenjamo z enoletnicami.

Sadike so vzgojene v arboretski vrtnariji

 

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografiji: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.


Prezračevanje koreninskega sistema z razpihovanjem zemljine s pomočjo gradbenega kompresorja s stisnjenim zrakom je učinkovito, hitro in ne povzroča poškodbe na koreninah.

Spihovanje korenin v urbanem okolju

Zračnost tal je zagotovo eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na vitalnost rastlin. Koreninam omogoča optimalno razrast korenin, bujno razraščanje koreninskih laskov, boljši sprejem kisika in lažje oddajo ogljikovega dioksida skupaj z drugimi plini ter boljšo absorpcijo padavinske vode. Vse to vpliva na vitalnost drevesa. Optimalnejši ko so pogoji za rast, vitalnejše je drevo.

Urbana drevnina pogosto raste v slabih rastiščnih razmerah. Korenine imajo premalo rastnega prostora, tla so zbita in onesnažena. Z invazivni gradbeni posegi se pogosto poškoduje korenine. Problematično je tudi odvodnjavanje padavinske vode stran od koreninskega sistema, ker onemogoča sprejem vode od zgoraj.

Za prezračevanje koreninskega sistema z metodo spihovanja zemljine se uporabi gradbeni kompresor in posebno cev, skozi katero stisnjen zrak potuje z zelo veliko hitrostjo. Na ta način se brez posledic za korenine in deblo zrahlja zelo zbita tla ali izkoplje preveč zasut koreninski vrat. S tem zagotovimo tudi več prostora za razrast korenin in večjo dostopnost padavinske vode. Znatno se izboljša izmenjava plinov v smeri tla – ozračje in obratno. Zbito in pusto zemljo brez hranil, ki je v večini primerov kontaminirana z izpušnimi plini, se zamenja z zračnim in hranljivim substratom.

Spihovanje korenin s kompresorjem in posebno cevjo

Takšen sistem prezračevanja bi bilo smiselno uporabiti pri vseh drevesih v urbanem okolju, ki imajo zbito zemljo v območju korenin, in pri drevesih, ki ne izkazujejo dobre vitalnosti. Stabilnost drevesa se s prezračevanjem koreninskega sistema ne zmanjša. Korenine so prepredene po zelo veliki površini (če imajo dovolj rastnega prostora, seveda), zato se nikoli ne prezrači popolnoma vseh korenin in koreninskih laskov. To pomeni, da je metoda povsem varna.

Prezračevanje koreninskega sistema z ročnim orodjem je zamudno opravilo, izjemno naporno, na koreninah pa pusti velike mehanske poškodbe. Medtem ko prezračevanje korenin z razpihovanjem zemljine ne povzroča mehanskih poškodb na koreninah in je znatno hitrejše. Odstranijo se le odmrli in slabo pritrjeni koreninski laski. Curek zraka korenin ne sme poškodovati, v kolikor je tako močan da povzroča poškodbe, je treba pritisk zraka iz cevi zmanjšati.

Korenine se lahko prezrači na različne načine:

  • Ploskovno: pri tem načinu se prezrači koreninski sistem na površini, ki obsega površino od koreninskega vratu do 2/3 projekcije krošnje. Prezračeni material se odstrani in nadomesti s svežo humozno zemljo. Območje korenin, ki je obremenjeno s prometom (pešci, kolesarji, avtomobili), se mora zavarovati pred ponovnim zbijanjem tal.
  • Točkovno: pri tem načinu se točkovno prezrači korenine do 60 cm v globino. Na takšen način se prezrači površino tal od debla do oboda krošnje.
  • Po kanalih: ta način prezračevanja korenin je primeren za obnovitev glavnih korenin drevesa. Prezračujemo po vzorcu pajkove mreže.
  • Izkopavanje koreninskega vratu: ne glede na zgoraj omenjene načine prezračevanja korenin je izkop zasutega koreninskega vratu nujen. Pri tem se pokažejo tudi morebitne nepravilnosti rasti korenin. Korenine, ki so opasane okoli debla, onemogočajo njegovo normalo debeljenje ter zavirajo dotok hranil in vode. Zasuti koreninski vrat je podvržen trohnobnim procesom, ki povzročijo prehiter propad drevesa, poruši se lahko tudi stabilnost drevesa. Takšno drevo je nevarno za okolico.

Neprezračena, zbita tla zmanjšajo vitalnost drevesa, saj imajo korenine oteženo izmenjavo plinov. V kolikor je želja po ohranitvi takšnega drevesa, mu je treba izboljšati vitalnost. Prezračevanje koreninskega sistema je eden izmed priporočljivih ukrepov, s katerim drevesu dvignemo vitalnost.

 

Besedilo in fotografije: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd.

Več o arboristiki


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Od prijateljice sem dobila malo lončnico, ki jo je prinesla z nekega otoka. Zanima me če poznate to rastlinico, kako se imenuje in predvsem kako se jo vzdržuje.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Gre za eno od tradeskancij (Tradescantia spathacea), katere  domovina so karibski otoki in Srednja Amerika. V toplem podnebju trdoživa vrtna trajnica, pri nas pa lončnica, ker jo na prostem zmrzal pokonča. Nega je enostavna. Substrat mora biti humozen ali peščen, ne pa težek, ilovnat. Obstane na razmeroma senčnem mestu, a je vijoličasta barva spodnje strani listov bolj izrazita na soncu. Zalivat je treba zmerno. Predvsem ni lokvanj, da bi hotela ves čas stati v vodi. Razmnožuje se jo z odlomljenimi poganjki, s potaknjenci.