Feeds:
Objave
Komentarji

Monstera


Monstera je lončnica po stari modi: dolgoživa, velika, vedno samo zelena, vedno enaka in vedno elegantna. Velika je toliko, kolikor ji pustimo zrasti: lahko za celo dnevno sobo ali prostorno pisarno. Ampak tako velika ne zraste takoj, čez noč, z danes na jutri. V toliko letih, kot nam otroci zrastejo, bo tudi ona zares velika. In večja kot je, bolj je čarobna: večje liste ima, bolj slikovito so razrezani in večji pragozd zračnih korenin išče pot z vej do zemlje v koritu. Ker sčasoma postanejo lončki in lonci premajhni in takrat jo ugnezdimo v korito.

Ljudje, ki nimajo drznosti, da bi monsteri dovoliti prerasti pol sobe ali si tega zaradi pomanjkanja prostora ne morejo privoščiti, so lahko z njo pogovorijo z vrtnimi škarjami. Brez zamere vzame na znanje, če ji povemo na pravi način.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Advertisements

Temperature so zdrknile in poletnim cvetlicam je zmanjkalo moči, da bi cvetele. Enoletnice, s katerimi smo si okrasili lonce pred vhodom ali korita na balkonu, so odslužile in jih bo treba zamenjati.

Jesenske lepotice so rastline, ki brez težav preživijo zimo na prostem in so lepe še celo jesen do zaresne zime. Jesenske lepotice so v tem letnem času posebno zanimive zaradi poznega cvetenja ali zaradi privlačne oblike, ki se ne meni za mraz. Med takšne spadajo okrasne trave, ki so jeseni prelepe zlate barve, pozimi pa se na njihovih bilkah, listih in klasih nabere kristalno ivje. V polnem cvetju so zdaj jesenske vetrnice in jesenske astre.

Nasade jesenskih lepotic navadno dopolnimo s vednozeleno rastlino, pogosto z mladim ali počasi rastočim iglavcem. Ta nam lahko več let daje strukturo in nevtralno ozadje za cvetlice, ki v njegovi družbi pridejo mnogo bolje do izraza.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. gozd.
Fotografije: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.


Dalije so priljubljene okrasne rastline, ki jih poznajo vsi ljubitelji vrtnarstva. Domovina dalij je Mehika, Srednja Amerika in Kolumbija, kjer dobro uspevajo na visokih nadmorskih višinah. Najvišja med dalijami je slabo poznana Dahlia imperialis, ki zraste običajno 6 metrov, lahko pa tudi do 10 metrov visoko.

Gomolje te velikanke sadimo aprila v dobro prepustna tla. Bogato nam bo zacvetela novembra – tik pred prvo zmrzaljo. Cvetovi so številni in nežno rožnate barve.

V Arboretumu smo jo posadili v cvetlično korito na dvorišču uprave.

Zgodnje zmrzali bodo žal prekinile rast. Nadzemni deli rastline bodo propadli. Gomolje lahko izkopljemo in shranimo v suhem skladišču ter jih zopet posadimo spomladi. Tako velike kot majhne dalije nam bodo cvetlične gredice obarvale s svojimi privlačnimi cvetovi. Vabljeni, da  jih pridete občudovat!

Tree dahlia

Slika: http://www.strangewonderfulthings.com

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.


Sončnica nas spominja na vroč in sončen letni čas. To je cvetlica poletja. Sejemo jih aprila naravnost v gredo. Sadike lahko na vrt prestavimo v drugi polovici maja.

Ena sončnica – tisoč cvetov

Cvet sončnice je pravzaprav košek, v katerem je združenih več sto ali celo tisoč cvetov. Razveseljevali nas bodo od julija do oktobra.

Sončnice sledijo soncu

Cvetni košek sončnice se obrača za soncem. Tako si zagotovi svetlobo za rast in zorenje plodov. Temu pojavu pravimo tudi soncesledstvo.

Cvet poln dobrot

Cvetovi privabijo mnogo opraševalcev. Iz vsakega posameznega cvetka v košku bo nastalo eno seme – gostija za ptice in ljudi. Iz semen namreč pridobivamo sončnično olje, ki je nepogrešljiv v vsakem gospodinjstvu.

Kam sejemo sončnice?

Sončnice so enoletnice, ki zrastejo do 3 metrov visoko. Korenine lahko segajo tri metre globoko v prst. Navadno imajo le eno steblo in težke cvetove, zato jih privežemo ob oporo. Sadimo jih v zatišne lege, tam jih veter ne bo polomil. Potrebujejo dobro odcedna in rodovitna tla, predvsem pa je pomembno, da jim zagotovimo veliko sonca.

Za manjše gredice so primeren okras pritlikave sorte

Pritlikave sorte imajo pogosto rdečkasto obarvane lističe, ki obdajajo socvetje. Lahko so razvejane z več socvetji. Običajno jih sejemo v skupinah, v manjše gredice okrasnega vrta.

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.


Na vrtu nam lahko zagode marsikatera neprijetna situacija in povzroči  nemalo slabe volje, zlasti takrat, ko spoznamo, da imamo opravka s pogostim obiskovalcem vrtov in zagrizenim sovražnikom vseh vrtičkarjev – voluharjem. Sredstev za odganjanje voluharja je veliko, od raznih visokofrekvenčnih odganjal, do pretkanega načina sajenja raznih rastlin – v tem kontekstu v boju z voluharjem pomagajo cesarski tulipani, narcise, bob in česen. Odvračamo ga lahko tudi z vonjem ribjega olja, bezga, limone in pomaranč, katerih olupke postavimo na rob vrta. Vendar, vaba za voluharja je obenem lahko odlično bivališče za gnezdenje ježev; le-to naj bo sestavljeno pretežno iz vej, če pa delamo gnezdilnico za podlasico, pa naj bo ta iz kamenja. Osnova izgradnje naj bo iz čim bolj naravnih materialov, kot so poleg že omenjenih materialov tudi mah, slama, uporabimo pa lahko tudi opeko. Gnezdilnico postavimo na miren in tih kraj, kamor ne zahajamo pogosto, ter v zavetje, po možnosti ne na mrzlo severno stran. Naj še omenimo, da so naši dobri prijatelji pri plenjenju voluharjev kače – gadi, mačke (četudi le za zabavo), lisice in ptice ujede.

Pripravila: Tadej Janežič in Polona Klančar


V Arboretumu Volčji Potok so zacveteli prvi rododendroni ali po domače sleči, kmalu bodo zacveteli tudi pierisi, kalmije, levkotoje in skimije. To so zimzeleni grmi, ki uspevajo v kislih tleh. V angleškem parku bodo obiskovalcem Arboretuma pričarali razkošno predstavo barv.

Kako pripraviti gredico, da bodo te rastline v njej dobro uspevale?

Če želimo, da nam bodo grmi uspevali več kot le eno sezono, se velja pri pripravi grede malo bolj potruditi. Sadike teh grmov sadimo v šoto. Sadilna jama naj bo široka en meter in globoka 40 cm. Tako bo ves koreninski sistem obdan s šotnim substratom in se bo rastlina dobro počutila. Sadimo v dobro odcedna tla.

Kaj moramo pri sajenju paziti?

Pazimo, da pred sajenjem šoto res dobro namočimo. Šota počasi sprejema vlago, vendar jo potem dolgo časa zadrži. Šoto pred sajenjem razdrobimo, v celoti namočimo v vodi, dobro premešamo in pustimo, da se popolnoma napije. Te rastline imajo zelo plitek koreninski sistem, zato gredic ne okopavamo, da ne poškodujemo korenin. Gredico po sajenju zagrnemo z zastirko.

Kako lahko preprečimo prehitro razkisanje substrata?

Sadilno jamo lahko ob straneh obložimo s folijo za ribnike. Pozorni smo, da ne prekrijemo dna sadilne jame, saj moramo zagotoviti, da bodo tla dobro odcedna. S folijo preprečimo mešanje z navadno vrtno zemljo in razkisanje substrata. Na vrh gredice vsako leto dodajamo šoto.

Kakšna lega je primerna za te rastline?

Te rastline bodo zelo hvaležne, če jih posadimo na polsenčno lego. Tako bomo upočasnili izsuševanje tal. Če bodo imele rastline dovolj prostora, se ne bodo pretegnile in bodo imele lepo rast.

Kako te rastline negovati?

Kislost tal vzdržujemo z vsakoletnim dodajanjem šote. Te rastline ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem zato pri gnojenju uporabljamo mineralna gnojila, ki jih v vrtnih centrih kupimo kot gnojila za rododendrone oz. borovnice. Zalivamo jih le z deževnico.

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
Fotografije: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.


Reklamni oglasi, ki vabijo turiste na potovanja, prikazujejo čudovita polja cvetočih tulipanov in mline na veter. Vabijo nas na Nizozemsko. Deželo tulipanov. Tudi čebulice narcis in tulipanov, ki smo jih kupili v trgovini so prišle z Nizozemske.

Je torej Nizozemska domovina tulipanov? Ne, tulipani so doma v južnoazijskih stepah in polpuščavah, ki se raztezajo od Bližnjega vzhoda preko osrednje Azije do Kitajske.

Kako tulipan raste?

Tulipan je torej rastlina prilagojena na življenje v polpuščavi. Zato spomladi hitro zraste, zacveti in takoj po cvetenju razvije semena. Tako še pred poletno pripeko zaključi svoj življenjski krog.

Čebulica tulipana shranjuje založne snovi. Te čebulica dobi iz zelenih listov. Prst čebulico dobro varuje pred neugodnimi vremenskimi razmerami in v tleh bo počakala na novo priložnost za cvetenje.

Kako negovati tulipane?

Tulipani so priljubljene vrtne rastline in nepogrešljiv spomladanski vrtni okras. Radi imajo sončno lego, rodovitna in dobro odcedna tla. Sadimo jih jeseni, v drugi polovici oktobra, 15 do 20 centimetrov globoko.

Po cvetenju čimprej odstranimo vrh, da preprečimo semenenje. S tem bomo okrepili čebulico. Zelene liste pustimo da ovenijo in se posušijo, da lahko čebulica shrani kar največ hranilnih snovi. Tako bomo poskrbeli, da bo naslednje leto tulipan zagotovo spet zacvetel. Ob taki negi, bodo tulipani na istem mestu zadovoljno cveteli tudi do petnajst let in presajanje čebulic ne bo potrebno. Če nam načrov le ne bo prekrižal kakšen lačen voluhar.

 

pripravila: Mateja Mavec
povzeto po: Mastnak M., Sprehodi po arboretumu, Tulipani – otroci sonca
fotografije: Mateja Račevski