Feeds:
Objave
Komentarji

Je hibiskus, ki je velik, večji in najlepši. V eni sezoni zraste do 1,5 metra visoko in ima cvetove premera do 30 cm. Cvetovi so lepih, čistih in sijočih barv, prav nič zaprani kot so cvetovi mnogo navadnih grmastih hibiskusov.
Točno ime za to orjaško cvetlico je močvirski hibiskus (Hibiscus moscheutos). Po imenu lahko sklepamo, da ljubi vlago, pa tudi hranljiva, močno organska (kompostna) tla.
V hladnih zimah pozebe, zato ga imenujemo enoletnega. Pogosto spomladi odžene iz korenin. Če tla pred zimo na debelo prekrijemo z listjem, je to tem bolj verjetno.
Cveti do oktobra. Orjaški cvet je odprt samo en dan, a zalivana in pognojena rastlina odpira vsak dan nove in nove cvetne popke.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Advertisements

Veje lataste hortnezije se zaključijo z velikimi stožčastimi socvetji. Odvisno od sorte so lati beli, rožati ali bordo rdeči. Cvetijo v drugi polovici poletja in v zgodnji jeseni.

Lataste hotenzije so nazahtevne in zelo opazne grmovnice za polsenčno in sončno lego. Zemlja zanje mora biti prepustna in vlažna.

Obrezujemo jih zgodaj spomladi. Če jih temeljito skrajšamo, bodo socvetni lati zelo veliki; sicer bodo manjši, a jih bo več.

Arboretum Volčji Potok ima na zalogi mnogo sort latastih hortnezij, npr. ‘Conffetii’, ‘Diamantino’, ‘Diamond Rouge’, ‘Grandiflora’, ‘Kyushu’, ‘Pink Diamond’, ‘Pinky Winky’, ‘Unique’ idr.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Spoštovani g. Mastnak,
večkrat na raznih oddajah spremljam vaše nasvete, tudi glede dreves, zato se obračam na vas za pomoč.
Pred hišo v Kopru smo pred cca. 20 leti posadili lipo, ki je vsa leta lepo rastla in se razvila v pravo košato drevo. Pred 2 letoma smo pod njo in okoli nje v obsegu krošnje naredili poseg, ki jo je očitno zelo pretresel. Naredili smo kamniti tlak cca. 4 m2 in postavili kamnito mizo ter klopci. Za ta poseg smo izkopali cca. 10 cm v globino (vidno na sliki). Poleg tega smo prenovili travnik okoli nje (prekopali zemljo, poravnali in zasadili novo travo). Vse to smo delali v poletnem času, ko je bila lipa zelo košata. Že naslednjo sezono in sedaj že drugo 2 leto lipa ne razvije krošnje kot običajno. Naredi zelo majhne liste in sence pod njo skoraj ni. Prej smo vsako leto porezali zelo veliko poganjkov znotraj krošnje, vej ipd. Sedaj nič več.
Vljudno prosimo za vašo pomoč glede opisane zadeve.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Kolikšen delež korenin ste s posegom prizadeli, toliko je vaša lipa sama reducirala krošnjo. Korenine in krošnja so soodvisni, drug drugega podpirajo in poseg v en del prizadene drugega. Redukcija krošnje je samoprilagoditev drevesa na poškodbe korenin, ki jih je doživelo.
Ljudje imajo napačen vtis, da je korenin v zemlji toliko kot krošnje nad zemljo. V resnici je korenin za približno 20 % krošnje, torej se vsaka uničena korenina v krošnji pozna petkratno. Dodatna omejitev za uspevanje korenin je globina, kjer lahko rastejo. Velika večina se jih razvije med 15 in 45 cm globine: zgoraj je presuho, nižje premalo zračno. Če ste sredi sredozemskega poletja odstranili ali prekopavali zgornjih sloj zemlje, niste uničili samo korenin, ki ste jih fizično poškodovali, ampak tudi tiste, ki so rasle 15 cm pod nivojem odkopanih tal, ker so se z zemljo vred presušile. Kakor se vi pod vodo utopite, se korenine v presušeni in pregreti zemlji posušijo in odmrejo.
Težava je tudi v tem, da Obala za lipo ni idealna izbira. Je presuho in prevroče zanjo. Iz slike vidim, da gre za velikolistno lipo (Tilia plathyphyllos), ki je vrsta za deževni del Slovenije. Že če bi bili posadili lipovec (Tilia cordata), bi bilo to bolj modro, ker prenese več poletne suše in vročine. Kot drevo za senco sta na Obali bolj preverjena murva (dobite lahko sorte brez plodov, da ni packarije) ali koprivovec.
Kaj lahko naredite? Letos poleti zalivajte v suši 1x na 10 dni s toliko vode, da bo prišla pol metra globoko. Območje korenin je vertikalna projekcija krošnje + 1,5 m navzven, pravi nemški standard, in tega morate zaliti. Naslednje leto, zgodaj spomladi, pognojite z mineralni gnojilom (spraviti ga morate pod travno rušo) in skrbite, da se tla vsaj do srede maja ne presušijo. Želim vam, da bi si lipa opomogla, čeprav jamstva za to ni. Lipa je živo bitje in se ta obnašajo individualno.


Kaj je biodiverziteta?

Izraz biodiverziteta, tudi biološka raznolikost ali raznolikost živih bitij, zajema vse organizme na Zemlji, od arhej, bakterij in protistov preko gliv do rastlin in živali.

Biodiverziteto raziskujemo na treh nivojih:

  • Genetska diverziteta – zajema raznolikost genov v sklopu ene vrste oz. populacije.
  • Vrstna diverziteta – zajema raznolikost vrst v slopu nekega habitata ali regije. Habitat je bivališče, kjer živi nek organizem.
  • Diverziteta ekosistemov – zajema raznolikost ekosistemov na nekem območju. Ekosistem je splet neživih (biotop) in živih dejavnikov (biocenoza), ki na nekem območju medsebojno vplivajo eden na drugega. Ekosistem lahko zajema velika območja, na primer cel gozd, ali pa zgolj majhen ribnik.

Ekosistemi so povezani v biome in ustvarjajo kompleksnost življenja na Zemlji.

Zakaj je biodiverziteta pomembna?

Biodiverziteta je pomembna za ohranjanje narave in okolja v katerem živimo. Pestrejše kot je število vrst (večja kot je biodiverziteta), stabilnejši je življenjski prostor oz. okolje, v katerem te vrste živijo. Organizmi so namreč »podporni stebri« okolja – in vsi ti stebri morajo biti v ravnovesju. Če se neka vrsta premakne iz ravnovesja, lahko s tem poruši stabilnost celotnega ekosistema.

Kaj zmanjšuje biodiverziteto?

Ljudje s svojim delovanjem izredno negativno vplivamo na biodiverziteto, predvsem z uničevanjem naravnih habitatov, onesnaževanjem, intenzivnim kmetijstvom, prekomernim izsekavanjem gozdov in prekomernim izlovom rib.

Kako ohranjamo biodiverziteto?

Najboljši način za ohranjanje biodiverzitete je ohranjanje habitatov in ekosistemov. Posamezne vrste ne moremo zavarovati, če ne zavarujemo tudi okolja v katerem živi.

Kaj so »vroče točke« biodiverzitete?

Vroča točka biodiverzitete je območje kjer v primerjavi s podobno velikimi območji živi zelo veliko število vrst in ga zaznamuje pestrost življenjskih prostorov ter stabilnost ekosistemov.

Vsi, ki želite izvedeti več o biološki raznolikosti Kostarike, ste vljudno vabljeni na ogled razstave »Kostarika, vroča točka biodiverzitete«, ki je na ogled v Galeriji Janeza Boljke v Arboretumu Volčji Potok od 8. maja do 15. oktobra 2018. Avtor razstave je prof. dr. Tom Turk, redni profesor na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Iskrnice


Iskrnice (Heuchera) so zelo trpežne vrtne trajnice. Celo rastno dobo so lepe zaradi obarvanih listov. Nad njih se v času cvetenja vzpnejo še tanka stebla z oblakom drobnih belih ali rdečih cvetkov.

Uspevajo v običajnih vrtnih tleh. Zemlja naj bo zmerno vlažna, nič hudega pa ne bo iskrnici ob kratkotrajni suši. Velika odlika iskrnic je prilagodljivost: so za sončne, polsenčne in senčne lege.

V Arboretumu so naprodaj sorte z različno obarvanimi listi. Večina ima temno rdeče in purpurno listje, včasih s srebrnim leskom.

Sadike so iz lastne pridelave Arboretuma Volčji Potok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Liatris


Liatris je efektna trajnica za sonce in poletje. Sadimo jo na mesta, kamor se upre sonce, a se vendar zemlja popolnoma ne presuši. Liatris sadimo v bogato, humozno zemljo.

Je nezahtevna trajnica, ki cveti julija in avgusta. Na prepustnih tleh nima težav z zmrzaljo. Če  imamo težko zemljo, jo naredimo odcednejšo z dodatkom peska.  Vsako peto leto liatris zgodaj spomladi izkopljemo in razsadimo.

Liatris je magnet za metulje.

Po koncu cvetenja porežemo vrhove stebel. Pred zimo porežemo celo rastlino nekaj centimetrov nad tlemi. Prezimi s podzemnimi deli.

Sadike so iz lastne pridelave Arboretuma Volčji Potok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Kako pognojiti hortenzije, da bodo cvetele rdeče oz. temno roza, kot so bile prvotno. Sedaj so modre.

Foto: Mateja Račevski

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Barva hortenzij je odvisna od značilnosti zemlje. Če so se hortenzije obarvale modro, je to znak, da so tla kisla. Ste hortenzije sadili v šoto? Če jih niste sadili v šoto, potem imate opravka z raščenimi kislimi tlemi, kar je v Sloveniji redkost. Takšna so, denimo, idealna za gojenje ameriških borovnic in rododendronov.
Kako hortenzije v kislih tleh »prebarvati« v rožnato? Tako, da povsod okoli hortenzije vdelate v tla velike količine karbonatno-dolomitnega peska. Idealen je »mokast« pesek za posipanje cest. Pesek mora priti do globine korenin; če se hortenzije še mlade, jih je bolj pozno jeseni presaditi v gredo, pripravljeno pretežno iz mletega karbonatno-dolomitnega peska.