Feeds:
Objave
Komentarji

V seriji so štiri vrste grmasto rastočih hortenzij s slovenskih vrtov in parkov. Vse hortenzije so bile prinešene v Evropo od drugod, iz Azije in Amerike, in postale na naši celini priljubljene okrasne rastline. V zadnjem času se njihova popularnost povečuje. Vrtu so lahko v okras cele mesece in za to ne zahtevajo veliko vrtnarskega dela.

Pri nas je najbolj pogosta velikolistna hortenzija (Hydrangea macrophylla), ki se je zaradi splošne razširjenosti drži ime kmečka hortenzija. Kljub »navadnemu« imenu so jo začeli po vrtovih  saditi šele konec 19. stoletja.  Cveti leto za letom in to zelo zanesljivo. Socvetja imajo obliko kroglastih glav. Večino cvetne mase predstavljajo cvetne čaše, ki so toge in tudi posušene ne odpadejo. Suhe socvetne glave so rastlini v okras tudi pozimi, zlasti, ko se na njih nabere ivje. Nekateri si vejice s posušenimi poganjki narežejo za suhi šopek.

Ista kmečka hortenzija lahko cveti rožnato ali modro. V tleh, ki so le blago kisla, in takšnih je v Sloveniji največ, cveti rožnato. Če tla zakisamo ali zalijemo z aluminijevim pripravkom, bo cvetje za nekaj časa pomodrelo. Stari vrtnarji so za podoben učinek pod grm zakopavali odslužene rjaste predmete.

Latasta hortenzija (Hydrangea paniculata) ima v osnovi bele cvetove, ki so zbrani v široke socvetne stožce. Žlahtnitelji so ji uspeli nadahniti rožnate in rdečkaste odtenke. Več sonca kot dobi, močneje pordi. Uspeva z manj vlage od drugih hortenzij, zato ji zmerna osončenost ne škodi. Z nekaj vrtnarske spretnosti je mogoče latasto hortenzij oblikovati v drevesce; tako zavzame malo prostora, obložena s poletnim cvetjem pa vseeno zanesljivo pritegne pozornost.

 

 

 

Peča je ženska čepica, obšita s čipkami. Pri nekaterih hortenzijah so na podoben način majhni in manj izraziti cvetovi v istem socvetju  obkroženi z obrobo iz velikih, barvastih cvetov. Takšna so socvetja pri pečasti hortenziji (Hydrangea serrata). Zelo podoben videz imajo nekatere sorte velikolistne hortenzije.

Na Daljnem Vzhodu kuhajo čaj iz listov vrste Hydrangea serrata. Na Japonskem je iz te hortenzije pripravljeni nebeški čaj del verskega rituala na praznik Budovega rojstva. V Koreji pijejo čaj iz pečaste hortenzije kot zeliščni čaj, ki je znan po tem, da ima tudi brez sladkorja sladkast okus.

Hrastovolistna hortenzija (Hydrangea quercifolia) je dobila ime po obliki listov, ki pa so po velikosti znatno večji od listov naših hrastov. Listi hrastovolistne hortenzije jeseni potegnejo na rdeče: s tem postane grm še bolj opazen, kot je bil poleti z belimi latastimi socvetji. Vrsta izvira iz Severne Amerike. Za razliko od nje so druge tri hortenzije iz pričujoče serije znamk doma iz Daljne Azije.

 

 

 

 

 

Pripravil: Matjaž Mastnak

Objaljeno v Biltenu št. 125 Pošte Slovenije, marec 2019

Advertisements

Marjetice so ljubke, a drobne cvetlice. Okrasne marjetke imajo zajetne, polnjene cvetove v beli, rožnati in rdeči barvi. Kot rastline so višje od divjih marjetic.

Okrasne marjetke cvetijo celo pomlad, vse do začetka poletja. Sadimo jih na grede in v posode. Kot skromne cvetlice niso zahtevne glede zemlje, morajo pa biti redno zalite. Gnojiti jih ni potrebno.

Če jim sproti ščipamo odcvetele cvetne koške, podaljšamo čas cvetenja. S poletjem jih zamenjamo z enoletnicami.

Sadike so vzgojene v arboretski vrtnariji

 

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografiji: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.


Prezračevanje koreninskega sistema z razpihovanjem zemljine s pomočjo gradbenega kompresorja s stisnjenim zrakom je učinkovito, hitro in ne povzroča poškodbe na koreninah.

Spihovanje korenin v urbanem okolju

Zračnost tal je zagotovo eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na vitalnost rastlin. Koreninam omogoča optimalno razrast korenin, bujno razraščanje koreninskih laskov, boljši sprejem kisika in lažje oddajo ogljikovega dioksida skupaj z drugimi plini ter boljšo absorpcijo padavinske vode. Vse to vpliva na vitalnost drevesa. Optimalnejši ko so pogoji za rast, vitalnejše je drevo.

Urbana drevnina pogosto raste v slabih rastiščnih razmerah. Korenine imajo premalo rastnega prostora, tla so zbita in onesnažena. Z invazivni gradbeni posegi se pogosto poškoduje korenine. Problematično je tudi odvodnjavanje padavinske vode stran od koreninskega sistema, ker onemogoča sprejem vode od zgoraj.

Za prezračevanje koreninskega sistema z metodo spihovanja zemljine se uporabi gradbeni kompresor in posebno cev, skozi katero stisnjen zrak potuje z zelo veliko hitrostjo. Na ta način se brez posledic za korenine in deblo zrahlja zelo zbita tla ali izkoplje preveč zasut koreninski vrat. S tem zagotovimo tudi več prostora za razrast korenin in večjo dostopnost padavinske vode. Znatno se izboljša izmenjava plinov v smeri tla – ozračje in obratno. Zbito in pusto zemljo brez hranil, ki je v večini primerov kontaminirana z izpušnimi plini, se zamenja z zračnim in hranljivim substratom.

Spihovanje korenin s kompresorjem in posebno cevjo

Takšen sistem prezračevanja bi bilo smiselno uporabiti pri vseh drevesih v urbanem okolju, ki imajo zbito zemljo v območju korenin, in pri drevesih, ki ne izkazujejo dobre vitalnosti. Stabilnost drevesa se s prezračevanjem koreninskega sistema ne zmanjša. Korenine so prepredene po zelo veliki površini (če imajo dovolj rastnega prostora, seveda), zato se nikoli ne prezrači popolnoma vseh korenin in koreninskih laskov. To pomeni, da je metoda povsem varna.

Prezračevanje koreninskega sistema z ročnim orodjem je zamudno opravilo, izjemno naporno, na koreninah pa pusti velike mehanske poškodbe. Medtem ko prezračevanje korenin z razpihovanjem zemljine ne povzroča mehanskih poškodb na koreninah in je znatno hitrejše. Odstranijo se le odmrli in slabo pritrjeni koreninski laski. Curek zraka korenin ne sme poškodovati, v kolikor je tako močan da povzroča poškodbe, je treba pritisk zraka iz cevi zmanjšati.

Korenine se lahko prezrači na različne načine:

  • Ploskovno: pri tem načinu se prezrači koreninski sistem na površini, ki obsega površino od koreninskega vratu do 2/3 projekcije krošnje. Prezračeni material se odstrani in nadomesti s svežo humozno zemljo. Območje korenin, ki je obremenjeno s prometom (pešci, kolesarji, avtomobili), se mora zavarovati pred ponovnim zbijanjem tal.
  • Točkovno: pri tem načinu se točkovno prezrači korenine do 60 cm v globino. Na takšen način se prezrači površino tal od debla do oboda krošnje.
  • Po kanalih: ta način prezračevanja korenin je primeren za obnovitev glavnih korenin drevesa. Prezračujemo po vzorcu pajkove mreže.
  • Izkopavanje koreninskega vratu: ne glede na zgoraj omenjene načine prezračevanja korenin je izkop zasutega koreninskega vratu nujen. Pri tem se pokažejo tudi morebitne nepravilnosti rasti korenin. Korenine, ki so opasane okoli debla, onemogočajo njegovo normalo debeljenje ter zavirajo dotok hranil in vode. Zasuti koreninski vrat je podvržen trohnobnim procesom, ki povzročijo prehiter propad drevesa, poruši se lahko tudi stabilnost drevesa. Takšno drevo je nevarno za okolico.

Neprezračena, zbita tla zmanjšajo vitalnost drevesa, saj imajo korenine oteženo izmenjavo plinov. V kolikor je želja po ohranitvi takšnega drevesa, mu je treba izboljšati vitalnost. Prezračevanje koreninskega sistema je eden izmed priporočljivih ukrepov, s katerim drevesu dvignemo vitalnost.

 

Besedilo in fotografije: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd.

Več o arboristiki


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Od prijateljice sem dobila malo lončnico, ki jo je prinesla z nekega otoka. Zanima me če poznate to rastlinico, kako se imenuje in predvsem kako se jo vzdržuje.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Gre za eno od tradeskancij (Tradescantia spathacea), katere  domovina so karibski otoki in Srednja Amerika. V toplem podnebju trdoživa vrtna trajnica, pri nas pa lončnica, ker jo na prostem zmrzal pokonča. Nega je enostavna. Substrat mora biti humozen ali peščen, ne pa težek, ilovnat. Obstane na razmeroma senčnem mestu, a je vijoličasta barva spodnje strani listov bolj izrazita na soncu. Zalivat je treba zmerno. Predvsem ni lokvanj, da bi hotela ves čas stati v vodi. Razmnožuje se jo z odlomljenimi poganjki, s potaknjenci.


Na jesenskem sprehodu se na hlače rad obesi slepi potnik – repinec. Bodeče kepice, ki jim ponekod pravijo pasji strici, so plodovi repinca. Navadno gre za navadni repinec (Arctium lappa), ki je pogostejša od dveh vrst, ki v naravi uspevata v Sloveniji. Je dvoletna rastlina, ki prvo leto požene samo liste, drugo pa meter ali več visoko razvejano steblo s cvetovi. Cvetovi so v koških, kar je značilno za družino nebinovk in radičevk (Asteraceae). Iz posamičnih cvetov v košku se razvijejo plodiči s kaveljčki. Zreli plodovi na posušenem steblu čakajo, da se obnje podrsa dlakava žival (ali oblečeni človek), se zapnejo obnjo in grejo na potovanje. Kjer se žival čisti, tam otrebi »nesnago« iz dlake in repinec ima možnost, da se na novem mestu zaseje.

Otroci se radi obmetavajo z repinčevimi glavicami, ki jih najdejo v naravi. Repinec pa že poleti ali zgodaj jeseni iščejo zeliščarji. Je zdravilna rastlina s tradicijo. Listom in korenikam poleg drugega pripisujejo, da znižujejo sladkor v krvi in ženejo na vodo.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

 

Krizanteme


V  letošnjem Cankarjevem letu praznujemo stoletnico našega največjega pisatelja Ivana Cankarja, ki je v svojem delu Bela krizantema zapisal: »Izmed vsega dišečega blagoslova je njegove oči najlepše pozdravila košata bela krizantema (chrysanthemum indicum L.).« Ter: »Krizantema je najlepša cvetica na svetu, ampak če si jo vtakne v gumbnico berač, ostane berač navsezadnje vendarle berač

Švedski botanik Carl Linné je sestavil zanjo poetično ime ZLATI CVET SREČE iz kombinacije grških besed »chrysous«, kar v prevodu pomeni zlato in »anthemon«, kar pomeni cvet.

Krizantema ima po svetu različen pomen. V evropskih državah pomeni krizantema znak minljivosti, smrti, žalovanja za umrlimi in kesanja, na Daljnem vzhodu pa je cvet krizanteme »plemenit cvet«. Kitajci pregovor pravi: »Če želiš biti srečen vse življenje, vzgajaj krizanteme«, saj pri njih ponazarja veselje, optimizem, resnico in dolgo življenje. Na Japonskem jo je cesar izbral za svoj osebni simbol, zato se ponaša v grbu japonskih cesarjev in simbolizira moč in vrhovno oblast. Če tam nekomu podarimo krizantemo, mu s tem zaželimo dolgo in srečno življenje.

Zanimivo je tudi, da se je našlo mesto zanje tudi v kulinariki. Iz določenih sort kuhajo čaj iz krizantem. Njegovi zdravilni učinki pripomorejo k hitrejšem okrevanju pri gripi. V Koreji je znana alkoholna pijača »gukhwaju« – riževo vino aromatizirajo s cvetovi krizanteme, Kitajci kuhane liste uporabljajo kot zelenjavo, cvetne liste pa za aromo primešajo v gosto juho iz kačjega mesa, Angleži cvetne glavice in cvetne liste uporabljajo v solatah s tofujem, posušene pa dajejo v juhe. Svoje mesto so krizanteme dobile tudi v medicini in pri izdelavi naravnih insekticidov.

Krizanteme lahko v grobem razdelimo na velikocvetne, ki se jih goji predvsem za rezano cvetje, in drobnocvetne, ki se jih goji v loncih in tudi za rezano cvetje.

Vzgoja velikocvetnih krizantem ima določene posebnosti:

  • z odstranjevanjem stranskih poganjkov vzgojimo velike cvetove
  • ker so rastline kratkega dne, jih moramo »siliti«, kar pomeni, da rastline zatemnimo s črno folijo, ko dosežejo 60 % višine. Čas temnjenja je odvisen od sorte (12 do 14 ur). Od sorte je tudi odvisno, koliko časa se to izvaja, da preide v generativno fazo.

Lončne krizanteme nudijo več možnosti vključevanja v prostor:

  • lahko jih posadimo v okrasne lonce pred vhodom
  • z njimi zasajamo gredice
  • manjše lahko vključimo v nasadke in cvetlična korita
  • na grobove jih postavimo namesto šopka

Krizanteme so res zelo vsestranske rastline.

Pripravila: Andreja Pogačar Špenko, univ. dipl. inž. agr.
Fotografije: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO
Spoštovani, prosim svetujte, kateri substrat je najprimernejši za orhideje oz. kako skrbeti zanje. Dogaja se mi, da ko kupim orhideje, korenine ne ostanejo več tako čvrste kot prej, nekatere celo propadejo. Ne vem, kaj delam narobe. Do sedaj z orhidejami nisem imela težav. Ali obstaja kak preparat za okrepitev koreninskega sistema? Hvaležna bom za kakršnokoli informacijo.

Andreja Pogačar Špenko, univ. dipl. inž. agr., odgovarja:
Problem propadanja korenin ni v substratu, ampak bolj v sami negi. Predvidevam, da nastaja problem predvsem z zalivanjem. Orhideje je najbolje na 10 dni namočiti za 15 min v posodo z vodo, nato pustit, da voda odteče in šele potem postaviti nazaj v okrasni lonec. Orhidej ni priporočljivo pogosto presajati, saj so epifiti in jim substrat pomeni le rastiščni prostor, hrano dobivajo predvsem skozi listno rozeto. Sedaj se dobijo specializirana gnojila prav za orhideje, tudi v obliki palčk. Orhideje ne potrebujejo veliko hrane, saj nimajo prav mogočne listne mase. Po cvetenju rastline potrebujejo mir, da čez leto ali leto in pol, odvisno od sorte, zopet zacvetijo.

 Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.