Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Prazniki’ Category


Valentinovo, ki ga praznujemo 14. februarja, je praznik zaljubljencev. Na ta dan si zaljubljenci podarjajo anonimne voščilnice, plišaste igračke, čokolade, srčke in podobno. Nekateri na ta dan odidejo na večerjo v dvoje ali si ogledajo romantičen film v kinu. Praznik, ki ga poznamo v današnji obliki, je značilen za anglosaksonski svet. V ZDA je praznik dobil svojo današnjo komercialno in potrošniško razsežnost. Rdeča barva, podarjanje vrtnic in srčkov je v Sloveniji uveljavilo nedavno, v 80-tih letih, pri čemer so veliko vlogo odigrali mediji.

V resnici ima valentinovo na Slovenskem daljšo in zanimivo tradicijo ljudskega praznika. Ljudje so menili, da ima Sv. Valentin ključ do korenin, ponekod so mu rekli kar Valentin Spomladin. Je torej zgodnji znanilec pomladnega prebujanja narave, ki se kaže v prvih ptičjih ženitvah. Na ta dan so po nekaterih delih Slovenije že pričeli z deli na vrtovih in v vinogradih.

Ljudski spomin v povezavi z valentinovim govori o obhodih otrok po hišah. Otroci so v obiskanem domu zaželeli sreče in dobre letine. Gospodinje so na ta dan spekle ptičice iz testa in jih obesile po vejah dreves. Otroci obhodniki so ptičice iz testa – zahvalo za njihove dobre želje – iskali po vrtu.

Poleg lepih misli k valentinovem sodi skromna pozornost. Poiščete jo lahko v Vrtnem centru ali Cvetličarni  Arboretum. S pravim darilcem boste zagotovo pričarali nasmeh na lica vaših dragih.

Pripravila: Sandra Zidar, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja
Fotografija: Jana Cunder, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Po 30. novembru se zjutraj vse kasneje začne daniti, popoldne pa zemljo že zelo zgodaj objame mrak. Sonce je sramežljivo, pogosto le za kratek čas pokuka izza megle in oblakov. Tudi sodobnega človeka kratki dnevi navdajajo z melanholijo. Tako ni težko razumeti, da je bil zimski čas za ‘poganskega’ človeka skrivnosten in celo grozljiv. V tokratnem prispevku bomo na kratko opisali pozabljeno dediščino t.i. dvanajsterih oz. volčjih noči – čas, ki so ga obhajali ljudje na našem ozemlju pred prihodom krščanstva. Mnogi elementi so se ohranili do danes, le da jim je krščanstvo dalo nekoliko drugačen pomen. Volčje noči so skrivnosten čas okoli zimskega kresa, ki obsega dvanajst dni od božiča do 5. januarja, ko so naši daljni predniki obhajali tretji božič – t.i. praznik Pernahti. Osnovne teme tovrstnih praznovanj so bile boj človeka s temo in mrazom, čaščenje življenja, zaščita pred zlimi silami in bitji, ki v teh večerih in nočeh obiščejo zemljo. Ponekod je pri starejši populaciji še danes ohranjen spomin na bitja, kot so Mora, Bedanec z Gorenjske, Divja jaga, Pehtra, Škopnjak in Šent s Pohorja. S krščanstvom so se jim pridružili še vragi in čarovnice.

Bršljan

Ves čas dvanajsterih noči so imeli poseben pomen ogenj, voda, kruh in zimzelene rastline s svojim zaščitnim in srečonosnim pomenom. Ljudje so v tem času kurili kresove, kar naj bi pomagalo Svarogu, bogu sonca, da zopet postane močan in premaga temo. Pomembna tradicija, ki jo je prevzelo tudi krščanstvo, je kurjenje panja oz. čoka v ognjišču. Z njim so ravnali kot z živim bitjem, nikakor pa se ni smelo zgoditi, da bi ugasnil. Množica isker, ki je nastala ob gorenju čoka je napovedovala letino. Poseben pomen v tem obdobju je imela tudi voda kot drugi očiščevalni element. Voda se je v teh dneh spreminjala v najboljše vino ali celo zlato. Če si je dekle v božični ali novoletni noči umilo obraz z vodo, ji je to prineslo večno lepoto in mladosten obraz; od vode pa si je lahko izprosila tudi ženina.

Pomembne so bile tudi rastline, predvsem zimzelene (smrečje, bela omela, bršljan, mah, bor, lovor itd.). Posebno mesto na Slovenskem je imel brin, ki v tem času daje varno zavetje pred zlimi duhovi. V ta namen so z njim kadili po hišah in gospodarskih poslopjih, vejice pa so obešali na vsa vrata.

Brin

Vejica brina na vratih hleva zlim silam povzroči precej preglavic. Ko zli duh pride do vejice in začne šteti iglice, se pri preštevanju vedno znova zmoti.  Tako mine noč in z jutrom mora oditi. Zanimiva je tudi zgodba s hrastovo vejico – suhi listi le s težka odpadejo in trmasto kljubujejo zimi, kar naj bi hudiča tako razjezilo, da je skušal liste spraskati z vejice, zato so hrastovi listi postali krpaste oblike.

Pri rastlinah je simbolno vlogo odigralo tudi božično žito, ki slavi življenje in daje upanje, da bo zima kmalu odšla. Pogosta so bila tudi čarna dejanja povezana z rastlinami, t.i. bela magija, s katero so ljudje skušali pričarati zdravje družini in živini, blagostanje in srečo. Na tem mestu bi omenile le dve takšni dejanji: kraja sena sosedu v noči s 24. na 25. december naj bi prinašala zdravje živini, tepežkanje s šibo življenja na tepežni dan pa na simbolni ravni pomeni čaranje življenja in zdravja.

Vir: Praznično leto Slovencev (Niko Kuret)

Read Full Post »

« Newer Posts