Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Vrtnarski nasveti’ Category


Iskrnice (Heuchera) so zelo trpežne vrtne trajnice. Celo rastno dobo so lepe zaradi obarvanih listov. Nad njih se v času cvetenja vzpnejo še tanka stebla z oblakom drobnih belih ali rdečih cvetkov.

Uspevajo v običajnih vrtnih tleh. Zemlja naj bo zmerno vlažna, nič hudega pa ne bo iskrnici ob kratkotrajni suši. Velika odlika iskrnic je prilagodljivost: so za sončne, polsenčne in senčne lege.

V Arboretumu so naprodaj sorte z različno obarvanimi listi. Večina ima temno rdeče in purpurno listje, včasih s srebrnim leskom.

Sadike so iz lastne pridelave Arboretuma Volčji Potok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Advertisements

Read Full Post »


Liatris je efektna trajnica za sonce in poletje. Sadimo jo na mesta, kamor se upre sonce, a se vendar zemlja popolnoma ne presuši. Liatris sadimo v bogato, humozno zemljo.

Je nezahtevna trajnica, ki cveti julija in avgusta. Na prepustnih tleh nima težav z zmrzaljo. Če  imamo težko zemljo, jo naredimo odcednejšo z dodatkom peska.  Vsako peto leto liatris zgodaj spomladi izkopljemo in razsadimo.

Liatris je magnet za metulje.

Po koncu cvetenja porežemo vrhove stebel. Pred zimo porežemo celo rastlino nekaj centimetrov nad tlemi. Prezimi s podzemnimi deli.

Sadike so iz lastne pridelave Arboretuma Volčji Potok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Kako pognojiti hortenzije, da bodo cvetele rdeče oz. temno roza, kot so bile prvotno. Sedaj so modre.

Foto: Mateja Račevski

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Barva hortenzij je odvisna od značilnosti zemlje. Če so se hortenzije obarvale modro, je to znak, da so tla kisla. Ste hortenzije sadili v šoto? Če jih niste sadili v šoto, potem imate opravka z raščenimi kislimi tlemi, kar je v Sloveniji redkost. Takšna so, denimo, idealna za gojenje ameriških borovnic in rododendronov.
Kako hortenzije v kislih tleh »prebarvati« v rožnato? Tako, da povsod okoli hortenzije vdelate v tla velike količine karbonatno-dolomitnega peska. Idealen je »mokast« pesek za posipanje cest. Pesek mora priti do globine korenin; če se hortenzije še mlade, jih je bolj pozno jeseni presaditi v gredo, pripravljeno pretežno iz mletega karbonatno-dolomitnega peska.

Read Full Post »


Hoste so dolgožive trajnice z okrasnim listjem, ki ostane privlačno do pozne jeseni. Na voljo so v velikem številu sort, ki se razlikujejo po višini, barvnih tonih in obrobljenosti listov ter po času cvetenja, ki se pojavlja od junija do septembra.

S hostami učinkovito ozelenimo in popestrimo polsenčne in senčne kotičke. V vlagi in hladu, ki veliki večini okrasnih rastlin ne ustrezata, hoste uživajo. Primerne so tudi za kombiniranje z drugimi trajnicami in grmovnicami.

Saditi jih moramo v humozna tla. Presenetljivo dobro uspevajo v posodi, če te ne postavimo na neposredno sonce.

Sadike so iz lastne pridelave Arboretuma Volčji Potok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


Maslenice so vrtne trajnice, s katerimi je malo dela in veliko veselja. Cvetijo od konca maja do septembra. Cvetovi se razpirajo en za drugim na pokončnih steblih, ki ne potrebujejo opore.

Maslenice sadimo v dobro pripravljena tla, kjer bodo živele in cvetele veliko število let. Na marajo mokre zemlje. Ob hudi suši jih vseeno zalivamo, da ne zastanejo s cvetenjem. Maslenice ne potrebujejo presajanja, koristi pa jih vsakoletno gnojenje s kompostom.

So prilagodljive in uspevajo na soncu in v polsenci. Najlepše so v skupinah lihega števila sadik. Sadimo 40-50 cm vsaksebi.

Sadike so iz lastne pridelave Arboretuma Volčji Potok.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Foto: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Read Full Post »


Kako pripraviti VISOKO GREDO za sajenje?

Ali ste vedeli, da v visoki gredi ni le zemlja, ampak veliko več različnih plasti?

Z Mizarstvo Hrovat – Les na hiši, vrtu in okolici smo posneli odličen vlog o visokih gredah. Mizarstvo Hrovat je izdelalo visoko gredo, ki si jo lahko ogledate v Arboretumu ob zelenjavnih vrtovih. Več o pripravi različnih plasti v visoki gredi pa v vlogu.

Read Full Post »


Ciklam je mnogo. Tiste iz bukovega gozda so pri nas samonikle in jih v okrasne namene ne sadimo. Vrtne so večje, da so opaznejše. Te, o katerih govorimo tokrat, so pa lončne ciklame.

Lončne ciklame so v prvi vrsti za na mizo ali za na okensko polico v stanovanju. V zimah, kot je ta, so zelo primerne tudi za na zunanjo stran oken. Na Goriškem jih lahko sadijo na prosto tako kot mi v notranjosti Slovenije mačehe.

Sobna ciklama ima rada svetlo, zračno in hladno mesto. Najdlje cveti na temperaturi 13 do 17 °C. Dobro se zato počuti v neogrevanih ali malo ogrevanih prostorih, kot so stopnišča, veže  ali spalnice tistih posebnežev, ki spijo s izključenimi radiatorji.

Največja težava pri vzdrževanju sobne ciklame je zalivanje. Biti morajo zmerno in redno zalite. Pri zalivanju ne močimo ne listov ne gomolja. Zlivamo za rob lončka. Ciklama, ki mora cele dneva stati v vodi, oveni, ker ji zgnijejo korenine. Venenju zaradi utopljenih korenin seveda sledi smrt rastline kot celote. Torej: preden zalijemo, preverimo, ali je zemlja vlažna ali mokra. Mokre nikoli se ne zalivamo.

Če pozabimo zaliti, ciklama s cvetovi vred oveni zaradi suše. Napita se spet postavi pokonci, vendar vaje ne gre ponavljati. Po nekaj sušnih šokih bo odvrgla vse mlade popke in razbarvala liste v rumeno.

Ciklama torej potrebuje vsakodnevno pozornost in minuto pogovora. Ni se treba z njo pogovarjati z besedami, zlasti ne na glas (kaj bodo pa ljudje rekli). Z njo se je treba pogovarjati z očmi in s konicami prstov.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.

Read Full Post »

« Newer Posts - Older Posts »