Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for the ‘Vrtnarski nasveti’ Category


V seriji so štiri vrste grmasto rastočih hortenzij s slovenskih vrtov in parkov. Vse hortenzije so bile prinešene v Evropo od drugod, iz Azije in Amerike, in postale na naši celini priljubljene okrasne rastline. V zadnjem času se njihova popularnost povečuje. Vrtu so lahko v okras cele mesece in za to ne zahtevajo veliko vrtnarskega dela.

Pri nas je najbolj pogosta velikolistna hortenzija (Hydrangea macrophylla), ki se je zaradi splošne razširjenosti drži ime kmečka hortenzija. Kljub »navadnemu« imenu so jo začeli po vrtovih  saditi šele konec 19. stoletja.  Cveti leto za letom in to zelo zanesljivo. Socvetja imajo obliko kroglastih glav. Večino cvetne mase predstavljajo cvetne čaše, ki so toge in tudi posušene ne odpadejo. Suhe socvetne glave so rastlini v okras tudi pozimi, zlasti, ko se na njih nabere ivje. Nekateri si vejice s posušenimi poganjki narežejo za suhi šopek.

Ista kmečka hortenzija lahko cveti rožnato ali modro. V tleh, ki so le blago kisla, in takšnih je v Sloveniji največ, cveti rožnato. Če tla zakisamo ali zalijemo z aluminijevim pripravkom, bo cvetje za nekaj časa pomodrelo. Stari vrtnarji so za podoben učinek pod grm zakopavali odslužene rjaste predmete.

Latasta hortenzija (Hydrangea paniculata) ima v osnovi bele cvetove, ki so zbrani v široke socvetne stožce. Žlahtnitelji so ji uspeli nadahniti rožnate in rdečkaste odtenke. Več sonca kot dobi, močneje pordi. Uspeva z manj vlage od drugih hortenzij, zato ji zmerna osončenost ne škodi. Z nekaj vrtnarske spretnosti je mogoče latasto hortenzij oblikovati v drevesce; tako zavzame malo prostora, obložena s poletnim cvetjem pa vseeno zanesljivo pritegne pozornost.

 

 

 

Peča je ženska čepica, obšita s čipkami. Pri nekaterih hortenzijah so na podoben način majhni in manj izraziti cvetovi v istem socvetju  obkroženi z obrobo iz velikih, barvastih cvetov. Takšna so socvetja pri pečasti hortenziji (Hydrangea serrata). Zelo podoben videz imajo nekatere sorte velikolistne hortenzije.

Na Daljnem Vzhodu kuhajo čaj iz listov vrste Hydrangea serrata. Na Japonskem je iz te hortenzije pripravljeni nebeški čaj del verskega rituala na praznik Budovega rojstva. V Koreji pijejo čaj iz pečaste hortenzije kot zeliščni čaj, ki je znan po tem, da ima tudi brez sladkorja sladkast okus.

Hrastovolistna hortenzija (Hydrangea quercifolia) je dobila ime po obliki listov, ki pa so po velikosti znatno večji od listov naših hrastov. Listi hrastovolistne hortenzije jeseni potegnejo na rdeče: s tem postane grm še bolj opazen, kot je bil poleti z belimi latastimi socvetji. Vrsta izvira iz Severne Amerike. Za razliko od nje so druge tri hortenzije iz pričujoče serije znamk doma iz Daljne Azije.

 

 

 

 

 

Pripravil: Matjaž Mastnak

Objaljeno v Biltenu št. 125 Pošte Slovenije, marec 2019

Read Full Post »


Marjetice so ljubke, a drobne cvetlice. Okrasne marjetke imajo zajetne, polnjene cvetove v beli, rožnati in rdeči barvi. Kot rastline so višje od divjih marjetic.

Okrasne marjetke cvetijo celo pomlad, vse do začetka poletja. Sadimo jih na grede in v posode. Kot skromne cvetlice niso zahtevne glede zemlje, morajo pa biti redno zalite. Gnojiti jih ni potrebno.

Če jim sproti ščipamo odcvetele cvetne koške, podaljšamo čas cvetenja. S poletjem jih zamenjamo z enoletnicami.

Sadike so vzgojene v arboretski vrtnariji

 

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.
Fotografiji: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Od prijateljice sem dobila malo lončnico, ki jo je prinesla z nekega otoka. Zanima me če poznate to rastlinico, kako se imenuje in predvsem kako se jo vzdržuje.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Gre za eno od tradeskancij (Tradescantia spathacea), katere  domovina so karibski otoki in Srednja Amerika. V toplem podnebju trdoživa vrtna trajnica, pri nas pa lončnica, ker jo na prostem zmrzal pokonča. Nega je enostavna. Substrat mora biti humozen ali peščen, ne pa težek, ilovnat. Obstane na razmeroma senčnem mestu, a je vijoličasta barva spodnje strani listov bolj izrazita na soncu. Zalivat je treba zmerno. Predvsem ni lokvanj, da bi hotela ves čas stati v vodi. Razmnožuje se jo z odlomljenimi poganjki, s potaknjenci.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Lani sem iz Snežnika dobila in posadila 2 snežniški vrtnici, v Radovljici. Ena od njiju je pognala 2 malo več kot meter dolga poganjka, druga ostaja enaka, kot je bila posajena. Prezimili sta pod smrečjem, izgleda dobro. Letos sta obe cveteli. Kako ravnati z njima? Prosim za nasvet.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

‘Snežniška’ je zgodovinska vrtnica, ki cveti enkrat v letu (izjemoma tudi pocvitne). Sodi v skupino belih rož (Rosa × alba). Pravilo za takšne vrtnice je, da jih obrezujemo po cvetenju, torej konec junija.

Pred zimo in spomladi jih ne režemo. Izrežemo samo polomljene in suhe poganjke. Vsako drugo obrezovanje v tem času pomeni uničevanje cvetov za prihajajoči junij.

‘Snežniška’ je proti mrazu zelo odporno vrtnica, zato je ni treba ščititi s smrečjem. Dovolj je, da novembra dno grma ogrnete z zemljo, in še to za vsak slučaj, če bi bila zima izjemno huda.

Po obliki rasti je to kar raščav rožni grm, ki mimogrede zraste 1,5 m visoko. To je prirojena višina ‘Snežniške’ in je z obrezovanjem ne morete spremeniti. Tudi vaša druga sadika, ki je letos še čepela na mestu, bo drugo leto gotovo pognala in kmalu dosegla bolj podjetno sestro.

Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »


NAŠI OBISKOVALCI SPRAŠUJEJO

Zanima me kdaj se še lahko presajajo rododenroni in azaleje. Presadila bi jih na drugo mesto.

Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo, odgovarja:

Azaleje presadite jeseni, ko izgubijo liste, rododendrone pa spomladi, takoj po koncu zime. Ne pozabite jim pripraviti kislega rastišča!

Razlika med azalejami in rododendroni je vrtnarska: prve so (večinoma) listopadne, drugi so vednozeleni.

Če so se rododendroni že pretegnili, presajanje izkoristimo za pomladitev. Veje porežemo na približno 30 cm dolžine. Koreninski splet je zelo plitev, kompakten in gost. Potrudimo se, da ga ne razkosamo in da ga vobče čim manj poškodujemo. Sadimo enako globoko, kot je rastlina rasla na prejšnjem mestu.

V letu pred presajanjem rastline bolj pozorno negujemo in gnojimo, da jih okrepimo pred šokom, ki jih čaka.

Fotografija: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »

« Newer Posts - Older Posts »