Sladki krompir

Sladki krompir  (Ipomoea batatas) bomo v literaturi zaman iskali v družini razhudnikovk, kamor spada krompir, ki ga gojimo pri nas. Sladki krompir je namreč rastlina iz družine slakovk (Convolvulaceae) v katero spada tudi njivski slak (Convolvulus arvensis), ki ima sicer lepe cvetove vendar je tudi pogost in nadležen plevel.

Sladki krompir je trajnica, njegova domovina so tropski predeli Amerike. V nasprotju s slakom, v tleh ne bomo našli dolge korenine temveč zadebeljenje, s škrobom bogate gomolje, ki so na obeh koncih zašiljeni. Lupina je rumene ali rdeče barve, meso pa je belo, rumeno ali oranžno. Če ga prerežemo, se pocedi bel mleček.

Lahko ga uživamo surovega ali ga pripravljamo kot krompir. Iz njega izdelujejo tudi moko, alkohol in sirup. Zaradi sladkega okusa je odličen za pripravo sladic, pogosto pa se znajde tudi na jedilniku strun, voluharjev in miši.

V Evropo so sladki krompir prinesli v 16. stoletju. Iz njegovega latinskega imena “batatas” izvira angleško ime za krompir “potato” oziroma italijansko “patata”. Danes največ sladkega krompirja pridelajo v Srednji in Južni Ameriki, Tajski, Japonski in Indoneziji. Ponekod je to glavni prehranski proizvod.

Kupimo ga lahko v bolje založenih živilskih trgovinah in čeprav je tropska rastlina, ga lahko pri nas tudi gojimo. Gomolje nakalimo tako, da jih do polovice potopimo v vodo. Poganjke s koreninami čez čas ločimo od gomolja in jih na prosto posadimo maja. Pri zrelih rastlinah se iz poškodovanega stebla cedi bel mleček. Gomolje pobiramo od avgusta do oktobra.

Obstaja več sort sladkega krompirja in nekatere izmed njih krasijo tudi cvetlične lonce. Zaradi čudovitih oblik in barv listov je sladki krompir dobrodošla popestritev gredic in balkonskih zasaditev. Ob tem velja opozoriti, da gomolji zavzamejo v posodah veliko prostora. Če jim ga namenimo premalo, bodo plastična korita hitro počila. Tudi okrasne sorte imajo užitne gomolje ampak le, če smo bili previdni z uporabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin.

Sladki krompir v balkonski zasaditvi

Viri:

Martinčič A., Wraber T., Jogan N., Podobnik A., Turk B., Vreš B., Ravnik V., Frajman B., Strgulc Krajšek S., Trčak B., Bačič T., Fischer M. A., Eler K., Surina B. 2007. Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 967 str.

Miš Strgar M. 2012. Sladki krompir – na krožniku ali v koritu. Arboretum Volčji Potok.
https://arboretumvolcjipotok.wordpress.com/2012/04/10/sladki-krompir-na-krozniku-ali-v-koritu/ (3. jul. 2015)

Ogorelec A. 2010. Sladki krompir ali batata. Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana.
http://lj.kgzs.si/Portals/1/2013%20-%20novice/sladki%20krompir.pdf (3. jul. 2015)

Petauer T. 1993. Leksikon rastlinskih bogastev. 1. izdaja. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 684 str.

 

Pripravila: Mateja Mavec, univ. dipl. biol.
Fotografiji: Mateja Račevski, univ. dipl. inž. kraj. arh.