Za tulipane ni krize – osmi del

Spet doma

Nizozemci prodajo čebulica v 80 držav. Kar se tiče tulipanov, dve tretjini vse tulipanovih čebulic na svetu izvozi Nizozemska. V EU jih največ pokupijo v Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji, več kot polovica izvoza pa gre v ZDA in Japonsko ter zadnje čase vedno več v Rusijo in na Kitajsko.

Vrtnarska, kmetijska in gospodarska velesila Nizozemska prideluje čebulice na 22.000 ha njiv, od tega odpade na tulipane 10.000 ha. Z gojenjem tulipanovih čebulic se ukvarja 1500 kmetov in firm, pretežno na peščeno zemlji v provinci Noord-Holland. Od letne količine izkopanih čebulic jih gre 60% v prodajo in 40% v ponovno sajenje, da se bodisi okrepijo in ali namnožijo.

Pridelovalci se ne ukvarjajo z neposredno nadaljnjo prodajo. To delo prepustijo posebnim podjetjem, ki jih je na Nizozemskem nekaj čez sto. Poleg prodajalcev čebulic za »široko potrošnjo« obstajajo specializirani prodajalci prodajajo velikim upravljavcem javnih nasadov, občinam ipd., ter vrtnarijam za vzgojo rezanega cvetja v rastlinjakih.

Nenavadno, da s tulipani in drugimi čebulnicami služi država, ki leži 5.000 km stran od naravnih rastišč te cvetlice. Se z množenjem čebulic ukvarja kdo na srednjem vzhodu? Pred revolucijo je Iran izvažal tulipanove čebulice v sosednje države Srednje Azija. Količina je bila zanemarljiva, desetinko odstotka današnjega nizozemskega izvoza.

Pridelava tulipanovih čebulnic se krepi v Turčiji, ki v azijske države izvozi 60 milijonov čebulic. Kar je še vedno le 2 % nizozemskih izvoznih količin. Vidimo pa, da so se Turki lotili spodbujanja gojenja čebulic na zanimiv način.

Mednarodni tulipanski festival v Carigradu

Leta 2006 je carigrajski županstvo priredilo prvi tulipanski festival. Na javnih površinah glavnega mesta so takrat posadili pet milijonov čebulic: letos jih cveti že 14.400.000. V osmih letih so število potrojili! Tulipani se zdaj košatijo na gredicah ob avenijah, na krožiščih, sprehajališčih in parkih. Aprila je mesec, ko od zime otrpli meščani pridejo na prosto in s polnimi pljuči zadihajo pomlad. Carigrad kot svetovno in svetovljansko mesto hkrati skrbi za svojo javno podobno.

Tu ne gre zgolj za lepotičenje velemesta, ki si, recimo, prizadeva prirediti olimpijske igre leta 2020. V ozadju je gospodarska pobuda, s katero spodbujajo gojenje tulipanskih čebulic v državi. V okolici Konye na anatolski planoti ima s čebularstvo tradicijo. Tam velemesto Carigrad naroči 60 % turških čebulic. Trideset odstotkov jih kupi v evropskem delu države, kjer so pridelavo čebulic postavili na noge prav za potrebe tulipanskega festivala. Eno je nacionalni ponos, da glavno mesto sadi rastline, ki so pridelane v lastni državi, drugo je politični pragmatizem. Če ljudi na podeželju na pragu mesta zaposlijo z dovolj donosno dejavnostjo, ne bodo zapuščali domov in sili v metropolo, ki je že tako ali tako prenaseljena.

Tulipani so v teku zgodovine postali okrasne cvetlice prav v Carigradu. Sodobno domoljubno gojenje tulipanov ima napako. Turki namreč množijo in sadijo nizozemske sorte. Stare turške sorte, ki jih je bilo v začetku 18. stoletja po nekaterih virih 1.800, so izginile. Nizozemska svojega gojiteljskega in žlahtniteljskega primata še zlepa ne bo izgubila.

Pripravil: Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd.