Feeds:
Objave
Komentarji

Archive for marec 2012


Pomembno je da so zimzelene rastline dovolj zalite, predno pride do zmrzali. Nezalite rastline kasneje prizadene fiziološka suša. Takoj ko se temperature dvignejo nad ledišče, zimzelene rastline spet zalijemo. A previdno zalijemo le zemljo in ne listov ali iglic. Rastline po drugi strani ne smejo stati v vodi, ker je zmrzal v zemlji, ki je nasičena z vodo, spet škodljiva.

Dobrodošla preventiva pred mrazno sušo je tudi zastirka iz lubja, ki prekriva zemljo in zmanjšuje intenzivnost izhlapevanja.

 

Izsušen rododendron, ki ga v jeseni nismo dovolj zalili, trpi fiziološko sušo.

Slika prikazuje skimijo. Da je rastlina podhranjena, priča skromna rast listov. Listna bledica (rumenenje) je lahko tudi posledica premalo kislih tal. Skimijo je potrebno tako, kot vse rododendrone in azaleje bogato pognojiti z namenskimi gnojili.

Ne pozabite torej, ko mraz popusti, zaliti rododendronov, azalej, lovorikovcev, tuj, pacipres, ruševja in drugih iglavcev in zimzelenih rastlin. Letošnja jesen je bila suha in zima polna suhega, mrzlega vetra. Poskrbimo sami, da bo spomladi čim manj poškodb in čim manj propadlih zimzelenih rastlin!

Ruševje lahko tudi zalijemo, svojo prizadetost bo pokazal šele pomladi, ko ne bo odgnal.

Besedilo in fotografije: Andreja Kalan Lovšin, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Advertisements

Read Full Post »


Vloga drevja v urbanem okolju

Drevje v urbanih naseljih ima več pomembnih vlog, ki bistveno izboljšajo kakovost našega življenja. Drevo ima v urbanem okolju pomembno estetsko vlogo, saj drevesa sadimo na vrt zato, da nam polepšajo bivalno okolje. S svojo krošnjo senčijo okolico in s tem hladijo ozračje v vročih poletnih mesecih. Z izparevanjem vode iz listnih rež zvišajo zračno vlago in tako v sušnih mesecih poskrbijo za bolj vlažen zrak. Na listno ploskev se ulovijo prašni delci, zato je zrak bolj čist. Gosta krošnja zaustavlja nezaželene poglede, ustavi snop svetlobe, ki jo oddajajo avtomobilski žarometi in lahko deluje kot zvočna ovira. Poleg naštetih vlog se pri mnogih ljudeh ustvari nekakšna vez med lastnikom in njegovim drevjem, grmovjem in drugimi rastlinami, tako rastline pripomorejo tudi k psihični razbremenitvi.

Drevje v urbanem okolju ima pomembno vlogo

Znanja arborista

Pri oskrbi drevja moramo upoštevati biologijo drevesa, vse zgoraj naštete vloge in predvideti posledice, v kolikor se bomo lotili obrezovanja ali odstranitve drevesa. Arborist razpolaga s širokim znanjem o drevesni biologiji (kako drevo raste, razlike med posameznimi drevesnimi vrstami, fiziologija drevesa, razlika med različnimi lesnimi tkivi, bolezni drevja …), pozna vse vloge drevesa, ki jih ima v urbanem okolju, seznanjen je z različnimi tehnikami obrezovanja za različno stara drevesa, z najprimernejšim časom obrezovanja in pozna vse ostale moderne arboristične tehnike (povezovanje krošnje, podpora posameznih vej, pravilno sajenje sadik, ravnanje s poškodovanim drevjem …).

Pri obrezovanju drevja moramo upoštevati osnovno pravilo, ki se glasi: Obrezano drevje mora imeti obliko krošnje, ki je na las podobna krošnji, ki je za takšno drevo značilna in laično oko ne sme zaznati, da je bilo drevo obrezano. V enem letu se na istem odraslem drevesu ne sme odstraniti več kot 25 % krošnje. Upoštevati je treba standarde za obrezovanje drevja. Lahko se upošteva evropske standarde (ETPG), nemške standarde (DIN) ali ameriške standarde (ANSI). Standardi za segment obrezovanja predpisujejo način obrezovanja pri različnem drevju, dopustno količino odstranjenega vejevja, tehnike obrezovanja, vrvne tehnike, varnost ….

Lipa pred obrezovanje

Obrezovanje s pomočjo prostega plezanja

Obrezana lipa

Obglavljena drevesa

Problem obrezovanja dreves vidim v načelu, da drevo lahko obreže vsak, ki zna rokovati z motorno žago, ne pozna pa ničesar, kar sem naštel v zgornjih odstavkih. Tako se pojavijo različni stili obglavljanja dreves. Nekatera drevesa obglavljanje preživijo druga se takoj posušijo. Estetska in ostale vloge obglavljenih dreves so močno prizadete ali pa jih sploh nimajo več. Neizpodbitno dejstvo ostaja, da je obglavljeno drevje zelo nevarno za ljudi in okolico, saj se v kasnejših letih (v kolikor obglavljanje preživi) lahko nenapovedano odlomi težka veja ali prevrne celo drevo.

Obglavljeno drevo ni več lepo in postane nevarno

Strokovno obrezovanje z dvigalom

Drevje je izpostavljeno stresom

Drevesa v urbanem okolju živijo pod večjim stresom kakor tista v gozdu. Zrak je onesnažen, izpostavljena so vandalizmu in različnim mehanskim poškodbam, korenine nimajo dovolj rastnega prostora, površinska voda odteka v obcestne kanale in ne pride do korenin, v zimskem času so izpostavljena soljenju cest …

V kolikor nepravilno obrezovanje sovpade z močnimi stresnimi dejavniki, lahko drevo propade v istem letu, kot je bilo obrezano. Arboristično znanje nam omogoča prepoznati strese, ki se odvijajo v drevesu, in tako prilagodimo ukrepe vsakemu posameznemu drevesu. S takšnim ravnanjem lahko ohranimo drevo še vrsto let.

Besedilo: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd.

Fotografije: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd., Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh., Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Več o arboristiki

Read Full Post »


Pravilno oblikovana živa meja je dobro osončena in gosto obraščena.

Ogrodne veje so močne in dobro prenašajo težo mokrega snega. Nepoškodovana živa meja bo spomladi lepše in hitreje odgnala in s tem opravljala svojo osnovno funkcijo.

Primera nepravilno negovane žive meje:

Pravilno negovana živa meja vzdrži tudi moker sneg:

Besedilo in fotografije: Marko Mikuletič, univ. dipl. inž. agr.

Read Full Post »


Arboretum je ponovno odprl svoja vrata, lepo vreme vabi na sprehod po parku, obisk prireditev ali k nakupu v vrtnem centru. Od sobote, 3. 3. 2012, je ponovno na ogled razstava kaktusov, na kateri je letos predstavljenih že preko 1000 vrst. Izveden je bil tudi prvi praktični prikaz, obrezovanje okrasne drevnine. V času spomladanskih opravil se lotimo tudi obrezovanja okrasnega drevja in grmovnic. Nemalokrat prav pri tem delu nepravilno obrežemo krošnje dreves ali pa izrežemo napačno vejo. Pri praktičnem prikazu sta Valter Jerman in Andreja Vučer, in opozorila na razlike pri obrezovanju različnih vrst.

O sobotnem praktičnem prikazu je poročal tudi gospod Branko Novak na portalih Kamničan.si in Vrtoljubec.si.

Pripravila: Mateja Račevski Mladenov, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Fotografija: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Read Full Post »

« Newer Posts