Skalnjak je v spomladanskem obdobju v polnem razcvetu. Nekatere zgodnje rastline so že odcvetele, cvetje drugih se sramežljivo odpira in spogleduje s toplimi sončnimi žarki. Opravila v spomladanskem skalnjaku so razdeljena na pletje in okopavanje, novo sajenje, razsajanje in presajanje, obrezovanje po cvetenju in gnojenje ter po potrebi zalivanje.
Pletje in okopavanje je pomembno, saj s pravočasnim odstranjevanjem plevelov preprečimo nastanek semena, ki se razseje po površini skalnjaka in si na takšen način olajšamo delo za nekaj let. Odstranimo tudi staro zastirko, katere debelina se je z zimo stanjšala. Tla prerahljamo in nasujemo substrat. Pri tem raje vzemimo kupljenega, za katerega proizvajalec zagotavlja, da ne vsebuje primesi plevelov. Komposta ne priporočamo, saj si bomo z njim nakopali dolgotrajno klečanje pri pletju. Na koncu posujemo lubje, sekance ali kameni drobir, odvisno od zasnove ureditve.
Površino med rastlinami prekrijemo s kamenim drobirjem.
Obrezovanje po cvetenju je priporočljivo, saj tako zmanjšamo obseg rastline, preprečimo nastanek semen, ki rastlino izčrpajo in pripomoremo k temu, da bo rastlina v prihodnjem letu bujno cvetela. Sem sodijo vsekakor iglasta plamenka, avbrecija, grobelnik in repnjak.
Blazinaste trajnice po cvetenju porežemo.
V toplih majskih dneh rastline tudi presajamo in razsajamo rastline. Čas je zlasti primeren za presajanje zvončic, timijana, grenika, plamenk, jetičnikov in krvomočnic. Presajamo, če je le mogoče, v hladnem obdobju dneva. Po sajenju vedno poskrbimo za ustrezno vlažnost zemljišča.
Ko izbiramo nove rastline za nasaditev v skalnjak, imejmo pred očmi sliko, da je skalnjak lep, če so rastline izbrane tako, da nam zagotavljajo celoletno zanimivost. Zato ne izbiramo samo rastlin z lepim cvetjem, temveč posadimo tudi takšne z zanimivimi listi, s plodovi, z zimzelenim in jesensko obarvanim listjem.
Kadar ni prostora za pravi skalnjak …
Ker so temperature lahko že visoke, je treba skalnjak tudi zalivati. Vedno poskrbimo za temeljito zalivanje.
Pri gnojenju skalnjaka moramo biti kar se da previdni, saj so rastline, posajene v takšen življenjski prostor, praviloma dokaj skromne in nezahtevne. Za korenine je še zlasti poguben hlevski gnoj. Zato se gnojenja z njim lotite le tisti, ki ste vešči tega opravila. Rastline, ki so bile posajene v začetku v dobro hranilno prst in ki jim dodajamo oziroma obnavljamo vsako pomlad zgornjo plast, gnojimo po več rastnih sezonah. In še tedaj uporabimo organsko gnojilo v manjših odmerkih.
Besedilo in fotografije: Andreja Vučer, univ. dipl. inž. kraj. arh.
